Leta 1939 sta v Zduženih državah Amerike na svet prijokala enojajčna dvojčka, ki ju je mati takoj dala v posvojitev. Bilo ji je komaj 15 let in v takratnih razmerah ni imela druge izbire. Dvojčka sta tri tedne po rojstvu posvojili različni družini – družina Lewis in družina Springer. Obema družinama so povedali, da ima njihov posvojenec brata dvojčka, ki je ob rojstvu umrl.

Nenavadno

Obema dečkoma so posvojitelji dali ime Jim. Ko je bil Jim Lewis star 16 mesecev, je njegova krušna mati odšla na okrožno sodišče v Miamiju, da bi uredila vse v zvezi s posvojitvijo. Takrat ji je tamkajšnji uradnik povedal, da je zanimivo, saj so tudi drugega dečka poimenovali Jim. Lewisova takrat temu ni posvečala preveč pozornosti, pozneje pa ji kar ni dalo miru.

37 let se je Lewisova spraševala, ali to morda pomeni, da je preživel tudi Jimov brat. Nato je sina začela nagovarjati, naj poskuša izvedeti resnico. Končno je pristal, čeprav še sam ni vedel, zakaj. Izbrskal je podatke, kdo je njegovega brata posvojil in ga poklical. Devetega februarja 1979 sta se dvojčka končno spoznala in ugotovila, da sta si podobna bolj, kot sta kadar koli pričakovala.

Dvakrat poročena

Dvojčka sta ločeno živela kar 39 let, njuni življenji sta bili srhljivo podobni. V otroštvu sta oba imela psa in vsak je svojega poimenoval Toy. Oba sta bila do srečanja že dvakrat poročena in enkrat ločena. Prvima ženama obeh je bilo ime Linda, drugima Betty. Tudi imeni, ki sta jih izbrala svojima sinovoma, sta skoraj enaki. Lewis je sinu dal ime James Alan, Springer je svojega poimenoval James Allan.

Vendar se tu podobnost med dvojčkoma nikakor ne konča. Ko sta se spoznala, sta opravljala podobno delo. Lewis je bil zaposlen kot varnostnik v jeklarni, Springer kot namestnik šerifa. Nobeden od njiju se ni mogel upreti temu, da bi si grizel nohte. Pri 18 letih sta oba začela trpeti zaradi migren. Vsak je svojo ženo rad razveselil s tem, da ji je po celem stanovanju puščal ljubezenska sporočila.

Nič več praznine!

Dvojčka sta si do srečanja delila še nekaj – oba sta do takrat občutila nekakšno praznino, ki je ob srečanju izginila. Povezanost med njima je bila še toliko bolj očitna – čeprav se nista poznala, sta se zalotila, da lahko eden začne stavek, drugi pa ga brez težav zaključi.