Ustrezno ravnanje z dojenčkom ali handling

Novorojenček je popolnoma nemočen, zato še ni sposoben zavestnih gibov, vseeno pa ga lahko s pravilnimi in skrbnimi prijemi pripeljemo do različnih položajev, ki mu omogočajo dober razvoj. Vse to mu pomaga, da osvaja različne položaje telesa in ob tem razvija kontrolo glave, koordinacijo oko–roka, tip, sluh, vid, zaznavanje smeri in prostora ter gibalno zaznavanje. Brez pomoči bi se malček vrtel v začaranem krogu.

Vadba – igra pri štirih mesecih

Za štirimesečnika so vaje vedno bolj zanimive, saj si želi sodelovati in z veseljem posnemati, kar mu pokažemo. Otrokov živčno-mišični sistem vse bolj dozoreva. Ali bo skobacal s sedmimi, osmimi ali devetimi meseci ni prav nič pomembno. Pomembno dejstvo je, da napreduje po stopnjah, da je osvojil aktivno sedenje in da se sede obrača preko boka. To je obdobje raziskovanja. Otrok se intenzivno postavlja na vse štiri, prenaša težo telesa na roke in lovi ravnotežje. S štirimi meseci dojenček še ne more sedeti, a hkrati mu je izredno dolgčas, če mora samo ležati. Njegovo aktivnost usmerjamo v obračanje preko njegove osi in krepitev za razvoj potrebnih gibov, ki ga vodijo postopno v sedenje. Sem sodijo vaje, s katerimi otrok krepi oporo na razprtih dlaneh, komolcih, dvigovanje trupa z oporo na trebuhu in na hrbtu. Tovrstna izkušnja mu omogoča obvladovanje mišic od pasu navzdol. Glavica in prsni koš sta v pokončnem položaju.

Pri treh mesecih otrok sedi ob opori, hrbet je v položaju popolne kifoze (ukrivljenost hrbtenice nazaj), glavica še ni v pokončnem položaju. V šestem mesecu otrok že sedi, vendar še ne zna loviti ravonotežja. Glava je v pokončnem položaju, vendar malčka še vedno nekoliko »zanaša«. S sedmimi meseci otrok že povsem samostojno sedi, z nekoliko upognjenimi nogicami, kar mu daje dodatno oporo. Iz sedenja počasi prehaja v stransko sedenje in kobacanje po vseh štirih.

Narava za vse poskrbi sama

Nekateri začnejo samostojno sedeti že pri petih mesecih – vse je odvisno od tega, kako hitro se bodo razvijale malčkove naravne sposobnosti. To je pretežno odvisno od genov in seveda tudi od vaše pomoči. Otroka nikoli ne silite v nekaj, česar ni sposoben. V njegovi zavesti je, da si želi napredka. Če vaš otrok ne sedi pri sedmih mesecih, to še ne pomeni, da je z njim kaj narobe. Tak je pač njegov gibalni razvoj in nesmiselno je, da ga silite v nekaj, za kar še ni pripravljen.

Zahodnjaki pretiravamo?

Na zahodu malčke navadno podcenjujemo, saj smo prepričani, da naj bi otrok začel sedeti in hoditi takrat, ko mu to omogoča njegov razviti kostni sistem. V resnici pa je otrok že zgodaj gibčen, mehak in hitro pripravljen na najrazličneše podvige.

Ugandski otroci že pri šestih tednih sedijo brez opore in se dejavno vključujejo v svoje okolje. Pri letu dni govorijo in uporabljajo obsežen besednjak. Mati otroka spremljajo in mu pomagajo pri vsem, česar se loti. Pomaga mu pri govorjenju, igri, prijemanju predmetov ...

Žal pa se ugandske matere s svojimi otroki ukvarjajo le do četrtega leta starosti. Kasneje so prepuščeni sami sebi in njihove "nadnaravne sposobnosti" začnejo nazadovati.