Poslušanje

Ko je otrok v maternici star šest ali sedem mesecev, že zna prisluhniti glasovom iz zunanjega sveta. Znanstveniki so dokazali, da njegov utrip rahlo upade, če zasliši nov in glasen hrup. Po vsaki ponovitvi enakega zvoka pa se njegov odziv zmanjšuje. Ko zvok prepozna in se nanj navadi, ne reagira več. Znanstveniki so tudi dokazali, da otrokov srčni utrip upade vedno, ko se zanj pojavi nov, še neznan zvok; to tudi dokazuje, da loči med različnimi glasovi. Prav tako so raziskave pokazale, da je sposoben razločiti dva zelo podobna zvoka in da je njegova sposobnost poslušanja daleč bolj razvita od govorjenja.

Otrok že takoj po rojstvu prepozna materin glas, saj ga je poslušal v maternici in se je nanj navadil. Pomirja ga in mu vzbuja občutek varnosti, z lahkoto ga tudi razlikuje od ostalih glasov. Tudi med poizkusi z glasbo se je izkazalo, da so otroci takoj po rojstvu že sposobni razločiti med različnimi zvrstmi. Razločijo lahko celo različni uspavanki. To seveda ne pomeni, da razumejo vsebino skladb ali pesmic, ampak da zaznavajo razlike v zvočnih vzorcih.

Pri starosti enega ali dveh mesecev dojenček odkrije, da lahko ustvari brbljajoč zvok. Svoj jeziček potisne skozi rahlo razprti ustnici, ki ju nato ponovno stisne skupaj. Pri tem nastane majhen mehurček sline. Tega, zanj zelo velikega dosežka, še ne spremlja noben glas, vendar gre za pomemben prvi korak na dolgi poti do obvladovanja jezika.
Z brbljanjem se uči usklajevati dihanje z gibanjem jezika in ustnic; z usti oponaša govorne gibe.

Gruljenje

Ko otrok dopolni tri mesece, se začne jasnejše oblikovanje glasov. Počasi prične ustvarjati hrup in postaja vse bolj obseden z gruljenjem. Najprej bolj cvili ali godrnja, nato pa začne tvoriti prve glasove s samoglasniki. Dojenček opozarja nase z raznimi »uuuu-ji« in »aaaa-ji« in starši se nehote odzovejo s podobnimi glasovi. Dojenček je najbolj srečen, ker mu je uspelo vzpostaviti stik s starši. Pozorno posluša svojega očeta ali mater, ju gleda naravnost v oči in se na vse pretege trudi, da ustvarja glas za glasom.

Čebljanje

Ko otrok dopolni šesti mesec, že veselo čeblja. Velikokrat čeblja in žlobudra, ko se prebudi. Ni nujno, da ima poslušalca, glasove tvori in jih posluša sam. samoglasnikom se pridružijo soglasniki. Še vedno pa ni nobene povezave med njegovimi glasovi in predmeti. Teh še ne zna poimenovati. Glasovi nastajajo izključno zaradi glasov, ki jih je sposoben izgovoriti in nimajo specifičnega pomena. Zato tudi besedi »a-ta« ali »ma-ma« v tem obdobju še nimata pravega pomena.