Prvi tedni

Nekateri dojenčki se že zelo zgodaj naučijo spati vso noč, brez vmesnega prebujanja. Drugim pa je treba pri tem malce pomagati.

Novorojenčkov ne poskušamo navajati na neprekinjen nočni spanec, saj morajo v prvih tednih jesti in piti vsakih nekaj ur. Zaradi majhnih želodčkov jim popito mleko zadostuje le za nekaj ur, potem jih ponavadi prebudi lakota. Na novorojenčkov jok in zahteve se moramo takoj odzvati, ga nahraniti in potolažiti.

Pri šestih tednih starosti lahko pri dojenčku že začnemo uvajati nekakšno rutino pred spanjem. S tem mu pomagamo oblikovati njegov bioritem. Vsak večer ob istem času ga pred nočnim počitkom okopamo, mu preberemo pravljico ali zapojemo pesmico in ga na koncu nahranimo.

Če je le mogoče, naj se zjutraj dojenček prebuja ob istem času, pa tudi dnevni počitki naj bodo vsak dan ob približno istem času.

Po treh mesecih

Pri treh mesecih začnejo dojenčki razvijati spalne vzorce. Poskusimo jih dajati spat manj čez dan, tako bo tudi spanec v enem kosu čez noč daljši. Strokovnjaki pravijo, da so dojenčki med tretjim in šestim mesecem že pripravljeni za daljši nočni spanec, seveda pa tukaj mislijo na spanec, ki traja od pet do šest ur.

Preden začnete pripravljati svojega dojenčka na celonočni spanec, se prepričajte, da nima zdravstveni težav, ki bi lahko vplivale na potek spanca. Dojenčka moramo dobro opazovati in če se na novo rutino odzove s slabo voljo, počakajte nekaj tednov in potem poskusite znova.

Različne metode:

Pustimo dojenčka jokati

To metodo je razvil pediater Richard Ferber. Metoda jokanja ne pomeni, da dojenčka pred spanjem pustimo jokati za dolgo časa. Staršem se svetuje, da se na dojenčkov jok ne odzovejo v istem hipu, odzivni čas pa postopoma še podaljšujejo. Tako se dojenček počasi nauči, da bo zaspal sam od sebe, jok pa je integralni del procesa "učenja" spanja. Celotna ideja te metode je v tem, da se mora dojenček spanja naučiti prav tako kot vsega drugega. Če ga bodo starši pred spanjem vsakič uspavali, ga ujčkali ter ga nosili v naročju, se bo dojenček enostavno naučil zaspati samo na takšen način. Če pa ga boste preprosto položili v posteljo, se bo po začetnem jokavem protestiranju navadil zaspati sam od sebe. Pri tej metodi dojenčkov jok ni cilj, je pa stranski učinek pri učenju spanca.

Metoda brez solz

Pediater in zagovornik teorije navezanosti dojenčka na starše, William Sears, je kritičen do tega, da bi otroka pred spanjem pustili jokati. Trdi, da lahko tako dojenček izgubi zaupanje do staršev in začne čas spanja dojemati kot nekaj neprijetnega. Metoda učenja spanja brez solz temelji na tem, da dojenčka pred spanjem nahranimo in ga zibamo v naročju, dokler se mu od utrujenosti ne začnejo oči same zapirati. Šele potem dojenčka položimo v posteljo. Če zajoka, se mu odzovemo takoj. Prav tako ta metoda zagovarja tudi spanje dojenčka skupaj s starši. Pozor, če imate zelo trden spanec, če jemljete tablete za spanje, ali ste pred spanjem pili alkohol, ne spite skupaj s svojim dojenčkom. V takšnih primerih namreč tvegate, da se med spanjem uležete na dojenčka in ga po nesreči zadušite. Prav tako ni priporočljivo, da spite s svojim dojenčkom v isti postelji, če ste kadilec ali kadilka.

Tretji način

Metoda, ki jo je razvila medicinska sestra Tracy Hogg, zagovarja pozitiven način metode učenja spanja brez solz. Vendar pa je kritična do ujčkanja in dojenja, dokler dojenček ne zaspi v naročju, saj – tako kot pediater Ferber – meni, da se mora dojenček naučiti, da bo zaspal sam od sebe. Zato priporoča, da naj se starš na jok dojenčka vedno hitro odzove, ga vzame v naročje, vendar ga zelo kmalu spet položi nazaj v njegovo posteljico. To naj ponavlja po potrebi večkrat in vse dokler dojenček končno ne zaspi sam od sebe.

Ta zadnja metoda je nekakšna srednja pot med prvima dvema.

Seveda pa ne obstaja točno določena magična formula za vsakega otroka. Kar deluje pri enem dojenčku, ni nujno prava rešitev tudi pri drugem. Vsak dojenček je seveda drugačen in poseben, tako da lahko metodo uspavanja prilagodimo sebi in svojemu otroku.

Pediatrinja svetuje

Pediatrinja dr. Aleksandra Plut svetuje, da vsakega otroka obravnavamo individualno. Njena otroka sta ob isti vzgoji, ob istih metodah ter oba dojena celo noč prespala pri različni starosti; sin šele pri treh letih, hčerka pa že pri šestih tednih. Kljub temu pediatrinja priporoča nekaj pravil, ki jih naj ne bi smeli prekršiti.

Spanje mora biti obred. Vsako noč ob istem času otroka po kopanju, hranjenju, pravljici in podobnem pred spanjem položimo v njegovo posteljico. Dr. Plutova odsvetuje spanje skupaj s starši, saj za dober počitek tudi otrok potrebuje svoj mir in svoj prostor. Če otrok joka, pediatrinja odsvetuje, da se ga iz posteljice vzdiguje. Priporoča, da starš pride pogledat otroka, ga pobožat, mu pokazati, da je v bližini, da ga s tem pomiri. Odsvetuje pomirjanje s stekleničko, saj mora otrok poznati razliko med hranjenjem in spanjem. Za nedojene otroke ali zalivančke je priporočljiv telesni kontakt med hranjenjem, pitje soka ali sladkanega čaja med nočnim spanjem pa je odsvetovano že s strani zobozdravnikov.