Ideja pristopa 'Naj se zjoče!'

Čeprav obstajajo različne verzije te metode, je njena osnovna ideja enaka. Po približno tednu dni jokanja se bo dojenček naučil zaspati samostojno. Brez nagrajevanja njegovega joka, pravi ta teorija, se dojenček nauči, da se jok ne splača.

Dr. Richard Ferber, avtor knjige Solve Your Child's Sleep Problems, zagovarja najbolj razširjen pristop te navidezno brezsrčne metode, ki pa naj je ne bi uporabljali za otroke, stare manj kot šest mesecev. Dr. Ferber predlaga, da starši svojega dojenčka ne pustite jokati tja v en dan, ampak ga občasno potolažite, ne da bi ga vzeli iz posteljice.

Prepričajte se, da se otrok ni zapletel v svojo odejico ali je brez svoje najljubše plišaste igrače. Nato ga nežno potrepljajte in mu povejte, da ga imate radi, vendar je sedaj čas za spanje, potem pa pojdite iz sobe. Ne obotavljajte se, ne prižigajte luči in ne dvigajte ga iz posteljice. Prvo noč morebiti lahko počakate pet minut, preden se znova prikažete ob posteljici, drugo noč deset minut in tako naprej. Nazadnje se bo vaš dojenček naučil zaspati sam od sebe. A dr. Ferber opozarja, da noben pristop ne deluje za vse dojenčke.

Ali naj dojenčka pustimo, da se zjoka?

To vprašanje sproža vroče polemike med novopečenimi starši. Ali obstaja lažja in manj brezsrčna metoda od tako imenovanega 'ferberiziranja'? Mogoče.

Preberite nekaj mnenj ameriških strokovnjakov za nego otrok o tem pristopu.

• Dr. Penelope Leach, avtorica knjige Otrok od rojstva do šole in številnih drugih knjig o dojenčkih:

Pristop. 'Sočuten jok do spanja.' Če pustite svojega dojenčka jokati, se bo počutil zapuščenega in se bo ob času za spanje bal vašega odhoda – ali ob katerem koli drugem času.

Kdaj? Začnite pri okoli devetih mesecih starosti – dojenčki se prej še ne morejo naučiti, da je noč čas za spanje.

Kaj storiti? Ker bi radi svojemu otroku pomagali razumeti, da je čas za spanje srečen in varen ter da lahko zaspi sam, ga ne zapustite takoj, poudarja dr. Leacheva. Namesto tega se držite prijetnih obredov pred spanjem, ko vaš dojenček zajoka, pa pojdite v sobo ter ga potolažite. To storite tako pogosto kot je potrebno. Dr. Leacheva pravi: "Mogoče boste morali postopek večkrat ponavljati, a edino na ta način ga boste prepričali, da boste sicer prišli, a ga ne boste dvignili iz posteljice."

• Dr T. Berry Brazelton, avtor knjige Otrok - čustveni in vedenjski razvoj vašega otroka in številnih drugih knjig o dojenčkih in otrocih:

Pristop. 'Tolažite ga, a pustite, da se zjoče!' Preden začnete uporabljati kakršen koli podoben pristop, preverite, da se z njim v celoti strinjata oba partnerja.

Kdaj? Odvisno od otroka – začnete lahko pri šestih mesecih ali dveh letih. Dr. Brazelton starše opozarja, da morajo pred začetkom izvajanja tega pristopa poznati svoje motive in svojega otroka.

Kaj storiti? Preverite, da vaš dojenček ne dremlje pozno popoldne (po 15. uri), uporabljajte sproščujoč in ljubeč večerni obred in otroka ne uspavajte z dojenjem ali zibanjem. Namesto tega ga v posteljo položite, ko je še buden, a ostanite ob njem – tako mu daste vedeti, da ste tam, a da lahko zaspi sam. Če želite, ga lahko pred odhodom v posteljo nahranite, da vam ne bo potrebno skrbeti, če bo kasneje postal lačen. In pripravite se, da se boste morali vsakih nekaj ur prebuditi. Ko začne otrok jokati, pojdite potiho k njemu in ga ne spodbujajte. Ne dvignite ga iz posteljice, ne zibajte ga, le potešite ga in pomirite. Ko boste dovolj gotovi, ne hodite več k posteljici, otroka pokličite, ga pomirite in mu predlagajte, naj zaspi s pomočjo plišaste igračke ali kakega drugega priljubljenega predmeta. Ko boste osvojili tudi to, pred odzivom na njegov jok počakajte 15 minut in nato zadnji korak ponovite.

• Dr. Benjamin Spock, avtor knjige Nega in vzgoja otroka:

Pristop. 'Naj se zjoče!'

Kdaj? Pri treh mesecih.

Kaj storiti? Recite lahko noč in se ne ozirajte nazaj. Večinoma bo vaš dojenček samostojno zaspal po treh dneh joka, na katerega se ne boste odzvali. Dr. Spock trdi, da bo večina dojenčkov prvo noč jokala do pol ure, ugotovila, da jim jok ne pomaga in nato zaspala. Zapisal je: "Prepričan sem, da v tej starosti jočejo le zaradi jeze … Prihod k posteljici jih le opogumlja in dovoljuje, da jočejo še dlje."

• Dr. William Sears, avtor knjige Uspešen otrok in drugih:

Pristop. Spanje z dojenčkom in ostale odzivne taktike. Dr. Sears je zapisal: Posledica pristopa 'Naj se zjoče!' je večinoma enaka: napeta mama in jezen dojenček, ki se bo na koncu dovolj utrudil, da bo zaspal sam – a za kakšno ceno?! Pristopa 'Naj se zjoče!' se želimo znebiti – za zmeraj!

Kdaj? Od ranega otroštva do takrat, ko je otrok pripravljen za selitev v svojo posteljo.

Kaj storiti? V prvih nekaj mesecih otrokovega življenja ali malo dlje dovolite dojenčku noč prespati v vaši postelji. Po mnenju dr. Searsa mati in dojenček bolje in dlje spita, ko sta skupaj. Dojenčku so na voljo toplota, nega in priročna dojka, če ga še dojite, hkrati pa dojenčki prav cvetijo, ko spijo v bližini staršev. Če se je mati vrnila z dela, ji spanje z dojenčkom lahko pomaga pri obnovi vezi, ki so se morda skrhale med njeno odsotnostjo podnevi.

Če nočete spati s svojim dojenčkom, lahko še vedno uporabite druge predloge dr. Searsa, s katerimi boste otročku pomagali prespati noč:

• Razmislite, zakaj se vaš dojenček ponoči zbuja in joče. Poskusite prisluhniti njegovemu joku in ga pomiriti.

• Pri nudenju tolažbe se izmenjujte. Dojenček, ki ga še dojite, si ponoči pogosto želi mamo, čeprav nočno hranjenje ni več potrebno. Če pa lahko v nočni načrt vključite očeta, se bo dojenček morebiti naučil, da ga bo potolažil on.

• Otroku priskrbite mehko plišasto igračko ali odejico. Pomagajte mu, da za ta predmet razvije asociacije na spanje.

O članku lahko poklepetate tudi na forumu.