"Iz sinove prehrane smo morali izločiti vsa jajca, kar je bilo sprva svojevrsten izziv. Nato smo našli kar nekaj nadomestkov, od banane, škroba, pasiranega jabolka, lanenih semen do kupljenega jajčnega nadomestka. Skrbno smo pazili, da od potrditve alergije ni užival jajc, in pri približno treh letih so ga čez noč sprejeli na pediatrični oddelek na provokacijski test. Čez dan je jedel jajca na jajca na jajca in zatem se je na srečo izkazalo, da je 'prerasel' alergijo. Danes je zdrav šestletnik, ki obožuje jajca na oko in palačinke," je zapisala bralka.

S čim vse lahko nadomestimo jajca, si lahko preberete TUKAJ!

Sin bralke še zdaleč ni bil edini otrok z alergijo. Opažajo namreč, da je alergij vse več, kar nekako pripisujejo pogostejši diagnostiki, pa tudi modernemu in bolj stresnemu načinu življenja, večjemu onesnaženju, spremembam v pridelovanju prehrane. Da, alergije so v modernem svetu vse pogostejše in po navadi se prvi simptomi pokažejo ravno v otroštvu. Nekatere vztrajajo vse življenje, določene izzvenijo, največkrat na mleko in jajca. Ravno hrana je med najpogostejšimi alergeni pri otrocih, ki so največkrat alergični na mleko, jajca, oreške, predvsem in najnevarnejše arašide, morske sadeže, tudi nekatere ribe, sojo, pšenico, včasih tudi citruse. Med alergeni, ki lahko prizadenejo dihala, so denimo živalska dlaka, pršice, cvetni prah trav, dreves in drugih rastlin. Pri živalih lahko otroka dražijo dlaka, odmrle kožne celice, slina, urin.

Znaki, ki kažejo, da bi bil lahko otrok alergičen

Ob alergijski reakciji se imunski sistem prekomerno odzove na alergen, ki pri zdravemu otroku ne sproži motenj, pri alergičnemu pa povzroči številne težave. Odzivi so lahko različni, ko se imunski sistem bori proti "tujemu napadalcu". Otrok ima več kot dva tedna lahko solzne, srbeče, rdeče, otečene oči. Znaki so lahko izcedek iz nosu, otrok lahko toži zaradi srbečega grla ali se praska okoli ušes. Pogoste so kožne spremembe, koprivnica in drugi izpuščaji, ekcem se lahko izrazi kot suha, rdeča, hrapava, luskasta in srbeča koža. Izpuščaji so lahko različno veliki, od večje pike pa vse do kroga premera srednjega krožnika.

Alergijske reakcije se lahko izrazijo tudi s prebavnimi motnjami. Otrok lahko toži zaradi bolečin v trebuhu, je napihnjen in ima ponavljajoče se driske. Znak za alergijo so lahko tudi glavoboli ali prekomerna utrujenost, pa tudi pretirana nemirnost. Otrok lahko zaradi alergij težje diha, kašlja, piska ali so vdihi in izdihi bolj plitki. Poleg oteženega dihanja je lahko hripav. Otroka recimo tudi opazujte pri igri in športu. Čas za obisk pediatra je, če se hitreje zadiha.

Tako je treba ukrepati ob hudi reakciji

Alergije lahko sprožijo tudi hude in hitre reakcije. Med najpogostejšimi in nevarnimi so slabost, bruhanje, vrtoglavica, izguba zavesti. Takrat je treba zaradi anafilaktičnega šoka takoj poiskati zdravniško pomoč. V priporočilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za ukrepanje v osnovnih šolah ob nujnih stanjih je opozorilo, da lahko resna alergijska reakcija, anafilaksija, v kratkem času prizadene več organskih sistemov ter da se lahko simptomi in znaki hitro razvijejo.

V minutah se lahko pojavijo izpuščaji po telesu, oteklina ustnic in jezika, težko dihanje, hripavost, kašelj, piskanje pri dihanju, hitro bitje srca, bledica, bolečine v trebuhu, bruhanje, driska, sprememba razpoloženja, strah, omotica, vrtoglavica, zmedenost, nezavest, piše v priporočilih. Takrat je treba poklicati nujno medicinsko pomoč na 112 in nuditi takojšnjo prvo pomoč. "Otroka namestimo v pravilen položaj: otroka z anafilaksijo poležemo in mu dvignemo noge. Če otrok težko diha, mu bolj ustreza polsedeči položaj, če pa bruha, ga položimo na bok. Otrok ne sme biti v pokončnem položaju! Če je mogoče, prekinemo stik z alergenom: na primer v primeru zaužite hrane oplaknemo usta, v primeru pika žuželke odstranimo želo," je zapisano v priporočilih. Po potrebi je treba otroku dati adrenalin in ga takoj oživljati, če preneha dihati.

Vodite dnevnik, ki bo pomagal pediatru odkriti vzrok

Priporočljivo je voditi tudi dnevnik prehrane in morebitnih negativnih odzivov, da bi lahko pediater iz njega lažje in hitreje razbral vzroke za otrokovo slabo počutje ali alergijske reakcije. Če bo ocenil, da bi šlo lahko za alergijo, bo verjetno izdal napotnico za testiranje. Alergolog ga bo pregledal in bo po odkritju morebitne alergije predpisal ukrepe in zdravljenje. Otrok se bo moral morda po njegovem nasvetu izogibati določenemu živilu, lahko bo dobil antihistamine ali druga zdravila. Ob nevarnosti hudih reakcij bo moral imeti vedno s seboj avtoinjektor adrenalina, ki mu bo lahko rešil življenje.