Lena prebava in zaprtje sta pogosti težavi pri otrocih, pogosto pa prebavne motnje in celo zaprtje nastanejo ob uvajanju goste hrane. Najpogosteje je vzrok za zaprtje v prebavi, redkeje gre za bolezen. V slednjem primeru se lahko težave pojavijo že takoj po rojstvu, ko dojenček ne izloči mekonija. Ključno je torej, ali so prebavne težave že vse od rojstva.

Prebavila naj bi se dokončno razvila do četrtega meseca starosti in najmlajši otroci še ne odvajajo blata redno. Kolikokrat bo šel malček na blato, je odvisno od njegove prehrane, uživanja tekočine, gibanja, hitrosti prebave. Na splošno pa velja, da novorojenčki v prvih 24 ali 48 urah po rojstvu odvajajo mekonij, zatem se v treh letih počasi naučijo redno odvajati blato. Otroci po tretjem letu povečini kakajo med enkrat in trikrat dnevno ali enkrat na dva dni.

Izključno dojeni dojenčki naj bi odvajali blato pogosteje kot dojenčki na mlečni formuli. Pri slednjih je blato bolj trše in temno rumene do rjave barve pa tudi močnejšega vonja, pri dojenemu spominja na gorčico, je zrnasto in je redkejše. Dojenček, ki se izključno doji, načeloma odvaja blato vsak dan, lahko tudi večkrat dnevno, včasih celo po vsakem obroku. Nato pa lahko pride obdobje, ko ne kaka več dni ... in takrat starše zaskrbi. Spet drugi dojenčki lahko odvajajo vsakih nekaj dni, lahko celo na 14 dni.

O zaprtju lahko govorimo, ko otrok ni odvajal štiri ali več dni in ko občuti nelagodje, ko morda izloči nekaj trdih in suhih delcov blata, ko ga napenja, ko ga boli trebušček, ko mu uhaja malo po malo blata, tako da na plenički oziroma na spodnjih hlačkah opazite madeže. Zaradi poškodb zadnjika lahko opazite tudi krvave madeže na blatu. Če dojenček mirno spi, ne joka zaradi bolečin v trebuščku in na splošno ne kaže znakov bolezni, običajno ni razloga za preplah.

Če vas vseeno skrbi, ker dojenček ali otrok ni kakal že več dni ali ima težave s prebavo, se raje posvetujte s pediatrom. Morda bo priporočil probiotične kapljice, svečke, sirup za odvajanje. Če ima otrok večkrat suho in trdo blato, lahko tudi pride do poškodbe sluznice ali kože okoli zadnjične odprtine. Takrat mu lahko pomagate z ustreznimi kremami, morda z dodatkom aloe vere ali drugih sestavin za spodbujanje celjenja.

Živila, ki zapirajo in odpirajo

Z uvajanjem goste hrane se lahko zgodi, da bo dojenček odvajal blato vsakih nekaj dni, lahko enkrat tedensko ali na 10 dni. Zaprtje se lahko pojavi, če eno za drugo uvajate živilo, ki tudi sicer zapira, kot so denimo banane ali riž. Težave s prebavo se lahko tudi pojavijo ob morebitnem prenehanju dojenja in prehodu z materinega na prilagojeno mleko. Tukaj je treba paziti, da pravilno pripravite mlečni napitek, torej da je pravo razmerje med vodo in mlečnim prahom, ter da je voda prekuhana. Obstajajo pa tudi mlečne formule proti zaprtju, ki vam jih lahko priporoči pediater.

Če vaš dojenček težje odvaja, se izogibajte hrani, ki zapira, kot so denimo banane, čokolada, kuhan korenček in riž. Določena živila, predvsem prehranske vlaknine, po drugi strani lahko olajšajo prebavne motnje, in sicer polnozrnata žita v obliki polnozrnatega kruha, piškotov, krekerjev in testenin, fermentirani mlečni izdelki, kosmiči, ovseni otrobi, izdelki s probiotiki, juhe in enolončnice, kuhano belo meso ali riba, sadje - predvsem slive in marelice (lahko tudi suhe), breskve, zelenjava - najbolje špinača, brokoli, beluši, zelena solata, ohrovt.

Posebej priporočljivi sta juha in enolončnica, s katerima otrok dobi tako potrebna hranila kot tudi tekočino. Dojenčku lahko tudi ponudite denimo polento z zelenjavo, kašice s suhimi slivami, breskvami, figami, hruškami, jabolki, primerni so grozdje in rozine. Hrani lahko za mehčanje blata dodate maščobe: olivno ali repično olje, tudi maslo. Izogibajte pa se kuhanemu korenčku, bananam in belemu rižu (raje recimo uporabite rjavi divji riž). Prav tako ni dobro uživati preveč mleka, mlečnega riža ali zdroba.

Ob morebitnih težavah z zaprtjem za zmehčanje blata povečajte vnos tekočine, najbolje vode, ki jo lahko združujete z naravnimi sokovi, domačimi kompoti, zeliščnimi čaji (lahko tudi malo sladkanimi) in - kot rečeno - juhami. Resnično je pomembno, da otrok uživa dovolj tekočine. In kako veste, če je dovolj hidriran? Dojenčki bi morali imeti med šest in osem s svetlorumenim urinom napolnjenih plenic dnevno, majhni otroci med štiri do pet. Če že hodijo na stranišče, bi morali urnirati na približno vsakih pet do šest ur.

Otroka tudi spodbujajte h gibanju, naj se plazi, hodi, teče. Ob napetem trebuščku ga lahko tudi nežno masirate v smeri urinega kazalca. Pomagalo naj bi tudi masiranje stopal, in sicer od pete po notranji strani do blazinice do konca prstkov, kot bi po spodnjem delu stopalca pisali sedmice. Lahko pa tudi položite dojenčka na hrbet in vozite kolo z njegovimi nogicami, s čimer boste razgibali tudi črevesje in spodbudili prebavo.