Vabimo vas k branju intervjuja z Mojco Kurent, višjo medicinsko sestro, ki se je pri nas prva začela ukvarjati z masažo dojenčka. Svoje 20-letne izkušnje in dognanja je strnila v knjigi, ki presega terapevtke okvirje in nudi mnogo več: Čar dotika – z masažo do zdravega razvoja dojenčka in ljubečih družinskih vezi, ki jo je napisala skupaj s Petro Šterlek.

''Dotikanje, ljubkovanje, masiranje je hrana za dete, je hrana, tako pomembna kot minerali, vitamini in proteini,'' je dejal dr. Frederick Leboyer. Vi se kot strokovnjakinja zagotovo strinjate, kajne? Kaj pravzaprav to pomeni? Da si morajo starši vzeti čas tudi za masažo otroka tako kot recimo za pripravo hrane?

Seveda. Vsakodnevno komuniciranje preko dotika zbližuje in prebuja nekaj dobrega v nas. Človeški dotik je zdravilen, ker povezuje in sprosti. Redna masaža je za dojenčka še posebej pomembna, saj mu s tem prebujamo vsa čutila, ki jih z vitamini, minerali in proteini ne moremo. Tudi mamica in očka, ki si vzameta čas za masažo svojega dojenčka, se po masaži počutita bolje kot pred njo, saj ju napolni z občutkom, da sta naredila nekaj dobrega za svojega dojenčka. Dojenček je po masaži zadovoljen, nasmejan, veselo gruli, giblje in se smeje. To pa je najlepša nagrada za njuna starša. Nevidno bogastvo, ki ga starša ustvarjata preko dotika, je neizmerno in ostane v njem zapisano za vedno!

Kdaj lahko začnejo starši masirati novorojenčka? Lahko to počnejo že v porodnišnici ali kasneje, ko dopolni nekaj mesecev? Kako je videti prvo masiranje? Nežnejše, bolj kot božanje?

S prvo občuteno masažo, ki je sprva le nežno dotikanje, božanje, gladenje in ljubkovanje po koži novorojenčka pravzaprav mamica začne takoj, ko se dojenček rodi in ji je položen na telo. To je prva komunikacija, ki daje novorojenčku občutek varnosti in ljubljenosti. Dotik kože na kožo ga pomirja, saj posluša utrip materinega srca, ki mu je edino poznan zvok v porodni sobi, polni nepoznanih glasov, premočne svetlobe in novih občutij. Istočasno je stik z malim bitjem najlepša nagrada mamici po napornem rojevanju. V njej vzpodbuja nastanek hormonov sreče, veselja in ljubezni, ki sprožajo nastanek mleka. Preko čutnega dotika se mamica in novorojenček pričneta povezovati in spoznavati. Z masažnimi tehnikami navadno začnemo kasneje, ko mamica in dojenček zapustita porodnišnico – to je lahko že čez en teden ali pa kasneje pri starosti enega, dveh ali treh mesecev. V vsakem primeru začnemo v skladu s potrebami novorojenčka in seveda tudi mamice, glede na njeno počutje. Če novorojenček na začetku težko prenaša goloto, počakamo s pravo masažo. Mamico naučimo, kako ga lahko boža, nežno masira v svoji postelji, ko ležita skupaj in sta oba brez oblačil in pokrita. Mamina topla koža in njena dlan, ki drsi čez dojenčkovo telo, ga pomirja in nagovarja k čutenju in odzivanju. Otrokov živčni sistem se uravnovesi, dihanje poglobi in krvni obtok poživi. Njuno zbliževanje in povezovanje vpliva na obojestransko dobro počutje.

Znano je iz živalskega sveta sesalcev, kako samice ližejo svoje mladičke in jih na tak način umivajo, čistijo in stimulirajo krvi obtok in na nek način ohranjajo pri življenju. Zapuščen mladiček je ogrožen in napredek negotov.

Ali priporočate masažo prezgodaj rojenega otroka?

Tudi prezgodaj rojene otroke se lahko masira, še posebej zato, ker so bili prikrajšani za kožne dražljaje v zadnjih tednih nosečnosti in prehitro ločeni od matere. Zato potrebujejo poseben pristop in nego. Že v porodnišnicah jih mamice "kengurujčkajo". S tem zdravijo tudi svoj stres zaradi prezgodnjega poroda. Masažne tehnike se pri prezgodaj rojenih uvaja postopoma in pod vodstvom strokovnega osebja.

Zakaj je masiranje dojenčku prijetno? Zakaj se temu ne upira?

Ob redni masaži dojenček zelo uživa, se odziva, giblje in gruli, če so le pogoji za masažo idealni: torej je dojenček buden, spočit in sit. Ob uvajanju masaže, ko je mamica še negotova in težko določi idealne pogoje, pa se dojenček lahko tudi pritoži ali negoduje. To je samo prehodna faza, sčasoma mamica (očka) lažje prepozna, kdaj je dobro začeti, dojenček pa se prepusti čvrstim in toplim maminim (očetovim) rokam in masaži.

Masaža je namenjena globokemu starševskemu povezovanju, če si le mamica ali očka znata in zmoreta vzeti čas zanjo. Povezovanje preko kožnih zaznav, čutenja in zavedanja celotnega telesa je posebno doživetje za oba udeleženca in se vtisne globoko v spomin kot nekaj prijetnega in trajnega. Vse, kar je prijetno, pa si oba želita ponavljati in ponavljati.

Kakšne prednosti so, da se začne otroka tako majhnega masirati?

Prednosti so res raznolike in vsaka mamica ali očka lahko opišeta, kaj je njima dobrega prinesla zgodnja masaža ... v prvih mesecih je tu gotovo spoznavanje otroka preko dotika. S tem mu je podarjen kakovosten skupni čas in bližina ljubljene osebe. Masaža podpira motorični, senzorični in kognitivni razvoj in s tem osrečuje starše. Sodelovanje, očesni kontakt, gibanje, odzivanje dojenčka so dejavnosti, ki ga krepijo. Z redno masažo starši omilijo dojenčkove težave s prebavo, krči, zaprtjem, nemirom, nepojasnjenim jokom in izraščanjem zobkov. Z različnimi masažnimi tehnikami dojenčku omogočimo, da se gibalni sistem poravna v pravem položaju. Masaža ga sprosti in omili stres po porodu, ki je lahko povzročil, da so določene mišice ali sklepi zakrčeni ali zamaknjeni. Dotik, ki je podarjen dojenčku s strani ljubljene osebe, pomaga razviti čutenje in zadovoljstvo.

Skupni čas masaže lahko sčasoma postane način življenja v družini. To so trenutki, ko se čas ustavi in besede zamenjajo čutenja, tišina, nasmeh, dotik in sprostitev. Otrok preko dotika spoznava nekaj človeško preprostega, to je dober občutek, varnost in ljubljenost. Mamica in očka mu sporočata: "Naj se te dotakne ljubezen iz mojega srca in občuti jo preko dotika!"

Kakšno prednosti ima to tudi za mamo ali očeta?

Vsakodnevno masiranje pomaga staršema k večjemu zaupanju in uživanju v novi vlogi. Marsikateri med njimi se sprašuje: "Ali bom dobra mama? Na kakšen način bom svojemu otroku dober oče?" Skupni začetek v naročju in s toplimi naoljenimi dlanmi jih popelje v čutni svet in medsebojno odkrivanje. Gre za preprost in naraven način, kako vzpostaviti učinkovito medsebojno komunikacijo. Ko se dojenček čuti čutenega, starši prepoznajo, da se je začel razvijati zdrav odnos, ki je vedno dobra popotnica v življenje.

Masaža je potemtakem neka vrste komunikacije med otrokom in starši. Se lahko na takšen način odnosi izboljšajo, poglobijo?

Vsekakor, prva leta otrok sprejema veliko informacij o svetu preko čutnih zaznav in ne preko razuma in logike. Masaža krepi razvoj njegovih čutov: sluha, tipa, vida, okusa in vonja. Materin ali očetov glas je nežen, miren, lahko pojoč. Dotik na koži je topel, čvrst in prebuja občutek varnosti in ljubezni. Očesni kontakt vabi v komunikacijo in odzivanje. Okus ročic in nogic ustvarja odkrivanje lastnega telesa. Domač vonj materine ali očetove kože ustvarja zaupanje in mir. V takem okolju se odnosi in komunikacija odvijajo v sproščenosti in ne glede na starost otroka vedno pripomorejo k boljšem sporazumevanju.

Kaj vse je pomembno, ko se odločimo za masažo? Verjetno je treba ustvariti prijetno okolje za to, pa tudi starši morajo poznati, kako se masira, kaj ne?

Za masažo ne potrebujemo veliko: dobro voljo, da se je naučimo, ljubezen, da jo vmasiramo v telo, nekaj kvalitetnega olja in namero, da bomo to redno počeli. Potrebujemo še topel prostor, podlogo za na tla in potovanje v čutni svet se lahko začne. Dobro je, da se starši naučijo masaže dojenčka od strokovnjaka, ki bo upošteval vse okoliščine, v katerih dojenček raste in se razvija. Ni vseeno, ali je to nedonošenček, ali ima dojenček zakrčene določene dele telesa, ali je preobčutljiv in jokav ali ima kakšne druge razvojne težave.

Kako je masiranje dojenčkov sprejeto v Sloveniji? Se starši odločajo, da bodo masirali dojenčke ali še vedno velja prepričanje, da je to le za starejše ob pojavu kakšnih težav?

Čedalje več staršev se odloča za tovrstno komunikacijo s svojim dojenčkom, saj dokazano dobrodejno vpliva na dojenčka in njihove starše. V praksi to pomeni, da je med dojenčki manj stresnega obnašanja (jokanja, motenj hranjenja), manj prebavnih težav, krčev, nemira in težkega uspavanja. Redno masiran dojenček (dvakrat dnevno po pol ure ali več) je zadovoljen dojenček. Masaža predstavlja celostno podporo motoričnemu, senzoričnemu in kognitivnemu razvoju dojenčka. Starši uživajo ob povezovanju z otrokom preko kožnih zaznav, čutenju in zavedanju njegovega telesa.

Masažo dojenčka je treba prekiniti ob pojavu prehlada, bolezni ali se takrat lahko s prijemi stimulirajo določene točke, ki pomagajo k okrevanju?

Ob pojavu težav z zdravjem je potreben individualen pristop. Upoštevamo tudi, ali takrat dojenčku intenziven dotik prija ali ne. Kadar se dojenček slabo počuti, ga zebe v toplem prostoru, ima povišano temperaturo, joka in je utrujen, ne masiramo. Če ima nalezljivo kožno bolezen prav tako počakamo z masažo. V teh primerih otroka pestujemo, opazujemo, iščemo položaje, ki mu ustrezajo in se posvetujemo s pediatrom. Obstajajo pa določene točke, ki jih lahko uporabimo in stimuliramo in tudi pripomorejo k okrevanju.

Bi nam prosim razkrili en prijem, ki pomaga k boljšemu počutju dojenčka?

Veliko je prijemov, ki pripomorejo k dobremu počutju. Predlagam prijem na nogah, ki se imenuje "Ožemanje" noge od kolka do gležnja in ga imajo dojenčki zelo radi. Navajam iz knjige Čar dotika – z masažo do zdravega razvoja dojenčka in ljubečih družinskih vezi, ki sem jo napisala skupaj s Petro Šterlek.

Masaža nog

Vsi masažni prijemi nog in stopal uravnavajo mišično napetost in povečujejo zavedanje spodnjih okončin. Pripravljajo telo za kobacanje in hojo. Pospešijo razvoj senzoričnih in gibalnih receptorjev ter povezav z možgani. S hitrim ritmičnim ponavljanjem stimuliramo mišično napetost in telo. S počasnim ponavljanjem tehnike mišico sproščamo ter pomirjamo otroka. V prvih dveh mesecih vsak masažni prijem ponovimo tri do šestkrat oziroma tolikokrat, kolikorkrat dojenček sprejme. Pri spodaj opisanih prijemih dojenček leži na hrbtu.

‘Ožemanje’ noge od kolka do gležnja

Levo nogo dvignemo skoraj pravokotno na dojenčkovo telo. Z levico držimo gleženj, z desnico pa začnemo masirati od kolka proti gležnju. Pomembno je, da nogo čvrsto in počasi ‘ožemamo v spirali‘ do gležnja. Nato z desnico ostanemo na otrokovem gležnju in ‘ožemamo‘ še z levico, prav tako od kolka do gležnja.

Verjetno se masaža dojenčka razlikuje od masaže malčka. Kako ohraniti to rutino in kdaj, ko je otrok večji?

Masaža dojenčka in masaža malčka se seveda razlikujeta. Vedno rečem, da je masaža lahko način življenja z otrokom. Masaža raste z dojenčkom, masažni prijemi se spreminjajo in jih nadgrajujemo in dopolnjujemo. Malček pri dobrem letu ne bo dolgo zdržal v položaju leže, zato ga masiramo v sede, lahko celo stoje. Zanimivo je opazovati malčka, kako obstane, naslonjen ob kavč ali stol in si pusti masirati hrbet. Obenem se lahko igra, veselo gruli in se smeji. Masaža malčka je krajša, zajema tudi več prijemov na dlaneh, stopalih, ušesih in manj na okončinah. Masažo lahko dopolnimo tudi s suhim krtačenjem in hladnim tuširanjem - to so ukrepi, ki so odlični za dober imunski sistem in otroku, ki smo ga masirali že kot dojenčka, zelo prijajo.

Mislite, da so šoloobvezni otroci že preveliki za to, da bi jih starši masirali? Ali pa jim lahko to pomaga, da bodo kos vsem izzivom v šoli? Gremo lahko z masažo nad stres?

Z masažo lahko vztrajamo v vseh otroških letih in jo izvajamo ob večerih, pred spanjem. Zelo dobro otroka sprostijo, navdihnejo k iskrenemu pogovoru in trdnemu spancu. V praksi opažam, da so redno masirani šolski otroci manj v stresu, manjkrat zbolijo in so bolj zadovoljni.

V razmislek ...

Ste kdaj pomislili na to, da bi bili vsak večer zmasirani? Da bi očka zmasiral mamici hrbet ali stopala, nato pa še mamica očku? Ste kdaj pomislili, da bi pol urice časa podarili svoji boljši polovici na tak način? Kako je mogoče, da si lažje vzamemo čas za televizijo, brskanje po spletu in lahko porabimo za to cel večer? Predlagam, da redno polurno masažo preizkusite, to delate vsaj en mesec in potem si lahko predstavljate, kako čudovito se dojenček počuti ob vaši redni masaži ...