Najpogosteje nočna mora otroke tlači med 4. in 6. uro zjutraj, v t. i. REM fazi spanja. Ko ima otrok nočno moro, mu hitreje bije srce, je bled in preznojen, včasih lahko celo hodi v spanju in je nemiren. Vendar ga je navadno lahko prebuditi. Najpogosteje se potem ne bo spominjal, kaj ga je v sanjah preganjalo, ali pa se bo spomnil le dela hudih sanj.

Nočne more imajo pogosto otroci, katerih starši ali ožji člani družine so imeli podobne izkušnje.
Pojav po navadi ni nevaren in mine med 6. in 8. letom starosti.

Vzroki

Z nočnimi morami se največkrat soočajo otroci, ki intenzivno doživljajo dan. Taki otroci dnevne dogodke premlevajo drugače kot odrasli. Včasih je zanje preveč informacij, preveč stresnih situacij – pa najsi bodo pozitivne ali negativne.

Včasih je lahko vzrok za nočno moro hrup, bolezen, pomanjkanje spanja ali le neizpraznjen mehur. Eden od vzrokov je lahko tudi prepir s sorojenci ali s starši tik pred spanjem. Na nočno moro lahko vpliva tudi ogled risanke, filma ali pogovor s sovrstniki o nečem, kar otroka straši oziroma česar ne pozna.

Pomoč

Otrok se bo počutil bolj varnega, če bo pred spanjem opravil določeno rutino. Ta naj bo vsak večer ob točno določeni uri. Zelo pomembno je, da je otrok naspan. Četudi vas bo prepričeval, da ni utrujen in zaspan, vztrajajte in mu omogočite dovolj spanca. Otrok, ki bo spal dlje, bo imel manj možnosti, da ga tlači nočna mora.

Otrok naj gre pred spanjem obvezno lulat. Soba, v kateri spi, naj bo prijetna, temna, urejena in ne prevroča – primerna temperatura za spanje je okrog 19 stopinj Celzija. Ritual pred spanjem naj bo umirjen. Vzemite si čas za otroka, posedite ob njegovi postelji in mu namenite nekaj minut za sproščanje.

Sproščanje pred spanjem

Otrok naj leži v postelji, pripravljen za spanje. Lezimo poleg njega in ugasnimo luč. Povejmo mu, naj zapre oči in si poskuša predstavljati, da leži na velikem mehkem oblaku. Oblak lahko otroka popelje, kamor si zaželi – na morje, otok živali, k prijateljem ... Bodimo pozorni na to, da ima otrok ves čas zaprte oči in mirno leži. Tiho mu pripovedujmo, kam vse ga nosi njegov oblak in kaj vse vidi.

Sproščanje na oblaku je pri otrocih zelo priljubljeno in radi sodelujejo. Traja naj največ pet minut. Nato otroku zaželimo lahko noč in zapustimo njegovo sobo.

Kaj storimo med nočno moro?

Če otrok doživlja nočno moro, ga poskušajmo pomiriti. Včasih pomaga nekaj požirkov vode in otrok se popolnoma umiri. Tiho mu prigovarjajmo, da je v varni postelji, da je vse v redu in da smo poleg njega. Nikar ga jezno ne stresajmo in ne kričimo nanj! Ne smemo pozabiti, da otrok tega ne počne namenoma in da se svojih nočnih mor niti ne zaveda.