Pesticide v kmetijstvu in drugod uporabljajo za zatiranje škodljivcev, plevelov in rastlinskih bolezni. Uničevali naj bi določeno vrsto škodljivcev, običajno pa ta po določenem času pridobi naravno odpornost na pesticid, zato je treba na novo izdelati še bolj strupene pesticide.

Kje vse lahko najdemo pesticide?

Pesticidi nas danes spremljajo na vsakem koraku. Sami jih uporabljamo v domačem okolju za negovanje zelenic in okrasnih rastlin, odganjanje mrčesa, miši in podgan.

Pesticide najdemo tudi v kozmetičnih izdelkih, kot so nekatere zobne paste, antibakterijska mila ali deodoranti. Celo nekateri šamponi proti lasnim ušem vsebujejo insekticide. Predvsem pa jih najdemo kot ostanke v vodi in hrani. Tako so tudi naši otroci prepogosto izpostavljeni nevarnim pesticidom – skozi prebavni trakt, kožo ter dihala.

"Resolucija o Nacionalnem programu prehranske politike 2005–2010 v poglavju »Varnost živil« navaja, da »varno živilo/hrana ne sme vsebovati bioloških, kemičnih in mehanskih onesnaževal ter radionuklidov, ki se pojavljajo kot posledica nehigienske priprave hrane, industrijskega onesnaženja okolja ter agrotehničnih in tehnoloških postopkov v pridelavi ali predelavi živil v količinah, ki bi ogrožale naše zdravje,« pravi mag. Mojca Langerholc Žgeč, predsednica društva ECHo, ki javnost osvešča na področju okolja, zdravja in medkulturnega razumevanja. Z njo smo se pogovarjali o morebitnih pesticidih v hrani, ki jo ponujamo našim dojenčkom in otrokom ter o njihovi škodljivosti.

Kakšne so posledice, če hrana vsebuje pesticide?

"Po mnenju strokovnjakov je varna tudi tista hrana, ki sicer vsebuje ostanke pesticidov, vendar znotraj dovoljenih vrednosti. A mejne vrednosti ostankov pesticidov v hrani so izračunane za 70 kg težko odraslo osebo in tako ne zaščitijo otrok, ki tehtajo precej manj. Poleg tega se njihova telesa še razvijajo; pojedo šestkrat več sadja, dvakrat več zelenjave in od tri do petkrat več žit na kilogram teže kot odrasli; njihova pričakovana življenjska doba pa je daljša in zato je čas, v katerem se pesticidi kopičijo v telesu, daljši. Zaradi navedenih razlogov previdnost pri izbiri hrane ne bo odveč.

Vsi starši si želimo zdrave in živahne otroke, ki se dobro razvijajo in vidno napredujejo. Želimo jim ponuditi najboljše in med tem naj bo tudi taka hrana. Hrana slabe kakovosti namreč negativno vpliva na razvoj otroka."

"Za varovanje zdravja ljudi skrbijo vladne institucije. Ker pa na podlagi opravljanih raziskav ne moremo zanesljivo trditi, da izpostavljenost ostankom pesticidov znotraj dovoljenih meja ne bo negativno vplivala na razvoj otroka, je bolje, da naredimo za svoje zdravje in zdravje svojih otrok vse, kar je v naši moči. Negativne posledice izpostavljenosti pesticidom se lahko pokažejo šele kasneje v življenju. Dobro je uživati svežo hrano iz preverjenih virov ter izbirati sezonsko sadje in zelenjavo. Če je le mogoče, si sadje in zelenjavo pridelamo sami na domačem vrtu brez uporabe pesticidov, ali pa izberemo ekološko pridelana živila ter ekološko predelane izdelke s certifikatom.

Naj podrobneje predstavim vpliv tistih pesticidov na zdravje, ki so jih najpogosteje našli v hrani, ki je na voljo v slovenskih trgovinah. Še posebej smo se osredotočili na jabolka kot sadje, ki ga otroku ponudimo med prvimi in solato, za katero bi starši želeli, da jo otroci jedo, ker velja za zdravo."

So torej jabolka res zdrava?

"Med vzorci jabolk, ki so bili analizirani v obdobju od 2003 do 2008 (skupaj 783 vzorcev), jih je skoraj 82 odstotkov vsebovalo ostanke pesticidov. Jabolka so na seznamu najbolj obremenjenega sadja v Sloveniji. V njih najdemo ostanke diazionona, fosalona, kaptana ali klorpirifosa.

V jabolkih so najpogosteje našli ostanke pesticidov iz skupine ditiokarbamatov, in sicer v več kot 10 odstotkih analiziranih vzorcev. Ditiokarbamati so fungicidi in herbicidi, katerih ostanke najpogosteje najdemo v živilih, testiranih v Sloveniji. Dolgotrajna izpostavljenost ditiokarbamatom lahko povzroči okvare živčnega sistema in ob kronični izpostavljenosti celo privede do Parkinsonove bolezni. Pri omenjenih insekticidih so še posebej problematični njihovi razgradni produkti. Ti nastajajo med skladiščenjem pridelkov, ki so površinsko zaščiteni ter pri kuhi takšnega sadje in zelenjave. Izpostavljenost insekticidom v nosečnosti lahko povzroči okvare ob rojstvu in raka. Eden izmed razgradnih produktov je klasificiran kot verjetno rakotvoren. Iz vseh teh razlogov so v ZDA uporabo ditiokarbamatov omejili že konec 90. let, kasneje ponovno dovolili in spet omejili. Konec prejšnjega stoletja pa je bila ta skupina pesticidov spoznana za strupeno na delovanje ščitnice."

Kaj pa solata? Naj jo otroku ponudimo ali ne?

"Med vzorci solate, ki so bili analizirani v obdobju od 2003 do 2008 (skupaj 635 vzorcev), jih je skoraj 40 odstotkov vsebovalo ostanke pesticidov. Tudi v solati so našli ostanke zgoraj opisane skupine pesticidov pod nazivom ditiokarbamati. Poleg tega so analizirali tudi ostanke drugih fungicidov (iprodion, klorotalonil, ciprodinil, tiametoksam), torej pesticidov, ki zavirajo nastanek in razmnoževanje plesni na pridelkih. Ker solata hitro gnije, jo površinsko zaščitijo, da ostane lepa tudi nekaj dni. Mnenja o nevarnosti odkritih  ostankov pesticidov so različne. Od tega, da so verjetni hormonski motilci, do tega, da so rakotvorni. Vsi izmed naštetih pa onesnažujejo tudi pitno vodo."

Kako lahko starši pripomoremo k bolj zdravemu načinu življenja? Kje lahko izvemo več o škodljivosti pesticidov?

"Zaradi dejstva, da so pesticidi tihi ubijalci, smo se tudi v Sloveniji vključili v projekt »Teden brez pesticidov«. Raziskave namreč kažejo na to, da nekateri pesticidi izredno negativno vplivajo na razvoj imunskega sistema, živčnega sistema, povzročajo raka in podobno. Poleg tega se telo ni sposobno prilagoditi ter učinkovito boriti zoper to nenehno, čeprav majhno dozo strupov.

Projekt poteka vsako leto med 20. in 30. marcem. V projektu sodelujejo društva in nevladne organizacije iz vse Evrope pod okriljem krovne organizacije iz Francije z namenom opozoriti na nevarnost pesticidov. Več o projektu najdete na spletni strani www.semaine-sans-pesticides.fr.

V Sloveniji je v letošnjem letu v okviru tega projekta nastala zloženka, v kateri je na kratek in jedrnat način predstavljena problematika izpostavljenosti pesticidom. Poleg tega svetuje, kako se izogniti prekomerni izpostavljenosti pesticidom skozi hrano. Namenjena je staršem otrok, ki so vključeni v vrtce po vsej Sloveniji. "

 Več o problematiki pesticidov si lahko preberete na spletni strani www.pesticidi.net, več o alternativah pesticidom pa na www.motovilec.si.