Vsi ljudje vsak dan komuniciramo med seboj. Za sporazumevanje, ob govoru, uporabljamo tudi kretnje, mimiko, glas. Tisti, ki ne zmorejo uporabljati običajnih načinov komunikacije, pa lahko uporabijo predmete, fotografije in simbole, ki so bili razviti za ta namen. Če ne govorimo, to še ne pomeni, da ne razumemo, ne slišimo, ne vidimo, ne opazujemo, ne sledimo dogajanju, ampak le, da komuniciramo na drugačen način, opozarjajo člani društva Mavrica izzivov, ki si prizadevajo, da bi imeli vsi otroci in odrasli s težkimi motnjami govora enakovredne možnosti in dostopnost do primerne logopedske obravnave, možnosti učenja njim prilagojene komunikacije in dostop do primernih pripomočkov za nadomestno in dopolnilno komunikacijo (NDK). 

Predvsem otroci, pa tudi odrasli, ki zaradi zahtevnega zdravstvenega stanja ne morejo govoriti, potrebujejo strokovno pomoč usposobljenega logopeda, ki jim pomaga pri usvajanju komunikacijskih veščin. Logoped lahko na podlagi ocene komunikacijskih sposobnosti obravnavane osebe izbere primerne tehnike, prilagojene pripomočke in jih prilagodi zmožnostim njegovega okolja. Veliko otrok pa nima možnosti (rednih) logopedskih obravnav, saj logopedov primanjkuje. Sploh otroci s težkimi motnjami težko pridejo do obravnav, ki so dovolj pogoste. Za otroke in njihove starše je to zelo pomembno, da lahko napredujejo, usvajajo nove veščine, dosežejo pomembne mejnike, še dodajajo. 

Ker otroci težko pridejo do obravnav pri logopedu, ki celostno obvlada NDK, je predpis ustreznega pripomočka nemogoč. Običajno je, da oseba, ki ne hodi, dobi invalidski voziček, hoduljo, stojko in podobne pripomočke, ni pa običajno, da ljudje, ki ne morejo govoriti, dobijo pripomoček za NDK. Prav tako jih strokovnjaki (ponavadi fizioterapevti ali delovni terapevti) te pripomočke naučijo uporabljati skozi igro, različne vaje ipd. Podobno je pri otrocih, ki ne morejo govoriti. Potrebujejo različne pripomočke in tehnike, da se lahko učijo komunikacijskih veščin. Otroci s težjimi motnjami lahko dobijo komunikator, ko ga znajo uporabljati in obvladajo primerne komunikacijske veščine, za kar je potrebno ustrezno vodenje, čas in veliko vaje v vsakodnevnih situacijah. Veliko otrok zato ostane brez primernega sistema za NDK, brez primernega načina komunikacije in brez pripomočka za NDK. Nezmožnost uporabe primerne komunikacije, izražanja in s tem sodelovanja v vsakodnevnih aktivnostih lahko vodi v pasivnost, agresijo ali celo samopoškodovanje. Celotna družina se znajde v težavah. S primerno komunikacijo se zmanjšuje potreba po neprimernem vedenju, da bi okolici kaj sporočili.

Z uporabo NDK se za posameznika povečujejo možnosti aktivnega sodelovanja in sporazumevanja z večjim številom oseb. Otrok, ki nima možnosti izražanja z besedami, simboli, gestami, bolj ali manj to izraža z jokom, vznemirjenostjo ipd. Vsi si zaslužijo kvalitetne obravnave in pomoč, da se lahko sporazumevajo. To ni pomembno samo zanje, ampak za vse ljudi, ki jih srečujejo v vsakodnevnem življenju, in tudi za vso družbo.

Zato bi si želeli, da bi v Sloveniji vzpostavili center za nadomestno in dopolnilno komunikacijo z multidisciplinarno skupino strokovnjakov, ki bi celostno obravnavali problematiko – logoped, zdravnik, psiholog, pedagog, delovni terapevt, inženir računalništva, kjer bi poskrbeli za ustrezno obravnavo ter predpisali ustrezen pripomoček za NDK. Ker stroka do sedaj ni prisluhnila težavam, s katerimi se srečujemo, smo se lotili ozaveščanja o drugačnih načinih komunikacije, ki jih uporabljajo osebe s težavami na govorno jezikovnem področju, in sicer s projektom Pogovarjamo se drugače, saj menimo, da si vse osebe zaslužijo biti opažene -– videne in slišane, še povedo pri društvu Mavrica izzivov in dodajajo: V obliki delavnic ali predavanj pokažemo, kako se otroci in mladostniki, ki ne morejo govoriti ali pa ne morejo uporabljati običajnih načinov komunikacije, sporazumevajo. Predstavimo pripomočke, ki jih uporabljajo naši otroci, ki ne morejo govoriti – različne prirejene knjige, igrače na stikala, enostavne komunikatorje, komunikacijske mape s simboli, računalnike. Pripomočke lahko udeleženci tudi preizkusijo. Pripravili pa smo tudi posebno družabno igro.

V okviru prej omenjenega projekta bo v mesecu avgustu izšla knjiga z naslovom Neža se pogovarja drugače. Avtorica knjige bralce skozi zgodbo popelje v svet otrok, ki se sporazumevajo na drugačen, njim prilagojen način. Tudi oni si želijo biti sprejeti, biti sestavni del družbe na njim prilagojen način. 

V društvu organizirajo srečanja za osebe, ki se sporazumevajo z nadomestno in dopolnilno komunikacijo, ki so namenjena spoznavanju mladostnikov med seboj, izmenjavi izkušenj, mnenj. Vsako srečanje ima določeno temo. Asistenti oziroma starši pripravijo uporabnikom tudi gradivo (simbole, borde, gradivo na računalnikih), da lahko samostojno sodelujejo.

Ravno zaradi problema dostopnosti do logopedov, posebej tistih, ki se spoznajo na nadomestno in dopolnilno komunikacijo – NDK, v društvu organizira okroglo mizo Komu je namenjena NDK, ki bo potekala 21. 9. 2022 in katere častni pokrovitelj je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Želijo si, da bi se institucije in stroka začeli povezovati in delovati enotno v dobrobit otrok in odraslih z govorno jezikovnimi motnjami. Na okrogli mizi bodo med drugimi sodelovali: 

-             Mihaela Nena Vovk, upokojena, univ. dipl. def. logopedinja, RNO terapevtka in inštruktorica FU, začetnica uvajanja NDK v Sloveniji,

-             Tinkara Komelj, mag. prof. logop. in surdoped., Cirius Kamnik,

-             Silvestra Janežič, prof. def. za osebe z motnjami sluha in govora, Cirius Vipava,

-             Jerneja Vodopivec, delovna terapevtka in fizioterapevtka, VDC Vipava,

-             Polona Zabukovec, delovna terapevtka, VDC Vipava,

-             dr. Sara Ahlin Doljak, uporabnica NDK,

-             Mario Varga, direktor Senzorike Varga in oče otroka z dodatnimi potrebami,

-             Mojca Plevel, asistentka uporabnice NDK,

-             Alenka Lekšan, mati uporabnice NDK.