Švicarji z ''otroškim oknom'' omogočajo materam, da na varnem in povsem anonimno pustijo neželenega novorojenčka. Otrokom dodelijo rejnike za eno leto, nato pa sprožijo postopek posvojitve.
''Otroška okna'', znana tudi kot škatle, žrela, lopute … obstajajo v mnogih mestih in so razširjena predvsem tam, kjer je splav tabu oz. so otroci ženskega spola nezaželeni (recimo v Pakistanu).

Mnogi trdijo, da je takšen način zapustitve otroka sporen. S tem naj bi bila kršena otrokova pravica, da bi poznal svojo identiteto in da se država tako izmika medicinski, finančni in psihološki pomoči ženskam med nosečnostjo in porodom.

Prvo takšno ''otroško okno'' je bilo v Švici odprto leta 2001 v bolnišnici Einsiedeln, sponzor je bila skupina, ki nasprotuje splavu. Drugih sedem so odprli leta 2012.

Združeni narodi menijo, da se s tem kršijo otrokove pravice, otrok mora biti sposoben prepoznati svoje starše in ohranjati stik z njimi. ''Tako kot v srednjem veku: v številnih državah so ljudje, ki trdijo, da otroške škatle preprečujejo detomor … za to pa ni dokazov,'' je povedala Maria Hercog, članica Konvencije Združenih narodov za pravice otrok, za Guardian leta 2012. V takšnih 200 ''loputah'' po vsej Evropi so zapustili 400 dojenčkov od leta 2000.

Drugi trdijo, da so takšne otroške škatle rešitev za ljudi, ki niso mame in tam pustijo novorojenčke. Kevin Browne, psiholog z nottinghamske univerze, je dejal, da študije na Madžarskem navajajo, da ni nujno, da v škatlah pustijo novorojenčka matere, lahko so to tudi sorodniki, zvodniki, očimi, očetje.

V Švici ima mati, ki pusti otroka v ''otroškem oknu'' od tri do pet minut, preden se oglasi alarm in pride nekdo k njemu. Mame lahko vzamejo pismo, v katerem je podrobneje napisano, kakšno svetovanje, zdravnik ji pripada. Biološki starši imajo eno leto časa, da pridejo po otroka, preden ga posvojijo.

Sandro Foida, direktor bolnišnice v Bellinzonu, kjer so odprli takšno loputo, pravi: ''Zapuščanje novorojenčkov obstaja in če ta loputa pomaga rešiti enega, je vredno truda.''