Z nastopom pravega zimskega vremena starši razmišljajo, ali sprehod pri nizkih temperaturah pravzaprav koristi otrokovemu zdravju ali mu škoduje. Koristne informacije nam je podala Nina Pirnat, dr. med., z Inštituta za varovanje zdravja RS.

Kako dojenčka zaščititi pred mrazom?

Zdrav novorojenček z normalno porodno težo gre lahko ven, za sprehod so zlasti primerni sončni, suhi dnevi. Prvi je predvsem odvisen od počutja porodnice in običajno traja okoli 30 minut. Ko vidimo, kako se otroček počuti, sprehode podaljšujemo. Pomembno je le, v čem nosimo ali prevažamo otroka in kako ga oblečemo.

Dojenčki do enega leta starosti zaradi večje telesne površine v primerjavi s telesno maso toploto hitreje izgubljajo kot odrasli, izgubljene toplote pa z drgetom še ne morejo nadomestiti. Zato je primerno oblačilo še kako pomembno. Izbrati je treba takšno, v katerem otroka ne zebe in mu ni prevroče. Otroka ščiti že voziček, v katerega namestimo zimsko vrečo. Na voljo so odlične iz ovčje volne, polnjene s perjem, iz umetnih materialov, ki ščitijo pred vetrom in mrazom. Oblečemo mu večplastna oblačila, eno do dve plasti več kot sebe, ker se ne giblje intenzivno. Če je v zimski vreči, le-ta pomeni vsaj eno plast obleke. Pazimo, da posebej zaščitimo izpostavljene dele: dlani z rokavicami, ušesa s kapo. Dodatno otroka pred neposrednim vplivom vetra ščiti baldahin ali širša strehica. Če močneje piha, čez strehico položimo plenico, da dodatno zaščiti dojenčka. Ne smemo pozabiti, da je otročku lahko prevroče. Dojenčku, ki ima povsem potno glavico ali vrat, ko ga vzamemo iz vozička, je prav gotovo prevroče. Nikoli ga dlje ne prenašajte v nahrbtniku, saj so okončine ves čas izpostavljene mrazu. Nahrbtnike na mrazu uporabljamo le izjemoma in za kratek čas.

Ali je lahko otrok dlje časa izpostavljen mrazu?

Priporočila za temperaturo, pri katerem bi bilo potrebno omejiti gibanje na prostem, ni. Gibanje na prostem in športna aktivnost sta vedno zelo pomembni, saj sta osnovi zdravega in kakovostnega življenje. Ob nižjih zunanjih temperaturah je potrebno prilagoditi vedenje in najbolj izpostavljene dele telesa posebej zaščititi. Prilagoditve otroka na gibanje v mrazu se nekoliko razlikujejo od odraslega, kar moramo upoštevati tudi ob zaščiti. Otroci, predvsem dojenčki, izgubljajo toploto hitreje in lažje kot odrasli, ob tem pa je samo z drgetom ne morejo proizvesti dovolj.

Že pri temperaturah nad 0 °C lahko ob močnem vetru ob neprimernih oblačilih (mokra, za gibanje in šport neprimerna oblačila) nastanejo podhladitve in ozebline. Najpogosteje pride do podhladitve pri nizkih okoljskih temperaturah, lahko pa tudi pri temperaturah nad 4 °C, če je oseba mokra, prepotena ali v mrzli vodi. Zato so prilagoditev gibanja, primerna oblačila in spremljanje počutja ključni pri preprečevanju težav zaradi mraza. Z naraščanjem hitrosti vetra se pospeši tudi odvzemanje toplote našemu telesu. Ob vetrovnem vremenu se možnosti za zdravstvene težave, povezane z vremenom, močno zvišajo tudi takrat, ko temperature niso ravno nizke.

Kako v mrazu obleči otroka?

Otroke je ob sprehodu v mrazu treba obleči v topla oblačila, sestavljena iz več plasti lažjih oblačil, saj le-te učinkoviteje ohranjajo telesno temperaturo. Nosijo naj kapo, šal, rokavice, ki se na koncu tesno prilegajo zapestjem, in vodoodporno obutev. Volnena in svilena oblačila ter oblačila iz nekaterih umetnih materialov (polipropilen) so toplejša od bombaža. Vrhnja oblačila naj bodo tesno tkana (plašč, jakna) in naj ne prepuščajo vetra. Priporočamo rokavice brez prstov, zaradi toplega sloja zraka in večje možnosti miganja s prstki, so, če so kakovostne, bolj učinkovita zaščita pred mrazom. Pri starejših otrocih moramo biti pozorni tudi na velikost obutve, premajhna lahko v mrazu še dodatno zmanjša krvni obtok v nogah in poslabša možnost vzdrževanja primerne toplote.

Oblačila morajo biti suha, saj vlažna hitro odvajajo toploto in s tem ohlajajo telo. Tudi potenje hitro odvaja telesno toploto, zato moramo biti tudi pozorni, da otroci ob gibanju na prostem niso preveč oblečeni in jim ni prevroče. Če se otroci zunaj intenzivno gibajo, odstranimo plast oblačila.

Pazimo, da otroci na mrazu ne mirujejo. Če otrok sedi oziroma ga prične zebsti, ga spodbujamo, da začne gibati roke in noge. Bodite pozorni na mrazenje. Če opazite, da otroka mrazi ali se celo trese, pojdite v topel prostor. Mrazenje je pomemben znak, da telo izgublja toploto hitreje, kot jo proizvaja.

Otrok naj tudi na mrazu pije!

Vedite, da se zrak, ki je imel zunaj temperaturo -10 °C, že po petih centimetrih poti skozi nos segreje na približno 15 °C. Ko je v grlu, je temperatura že 21 °C, pri vstopu v pljuča pa že 30 °C. Vlaženje dihalnih poti lahko le-te izsuši in povzroči težave, kot so suha usta, pekoče grlo in splošno draženje. To lahko omejimo, če imamo usta in nos pokrita s šalom ali obrazno masko, s čimer povečamo vlaženje zraka in zmanjšamo izgubljanje vode. Otroci, ki se dlje časa aktivno gibajo na mrazu, izgubljajo tudi tekočino, zato otrokom ponujajmo toplo tekočino (37 °C).

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na