Že po dopolnjenem četrtem mesecu začne dojenček izgubljati refleks metanja goste hrane iz ust, zato otroka že takrat lahko počasi začnete navajati na prve žličke goste hrane. Izključno dojenje namreč zgolj v prvih šestih mesecih življenja zagotovi vse dojenčkove potrebe za optimalno rast, razvoj in zdravje. 

Po dopolnjenem šestem mesecu starosti pa se njegove potrebe po energiji in hranilih težje zagotavlja samo z materinim mlekom ali mlečno formulo, zato je takrat skrajni čas, da začnete dodajati tudi obroke goste hrane, zelenjavnih, zelenjavno-sadnih ali sadnih kašic. 

Tudi v poznejših mesecih obstaja verjetnost, da bo otrok sprva zavračal gosto hrano, zato je pri uvajanju potrebna velika mera potrpežljivosti in razumevanja staršev. Pri prvem stiku otroka z uvajanjem goste hrane gre namreč bolj za učenje, raziskovanje in ne pomemben vir prehrane, zato le počasi in vztrajno. Hrano začnite pri dojenčku uvajati postopoma, v majhnih količinah (za začetek žličko ali dve) in pri tem upoštevajte naslednjih deset pravil:

1. Primeren čas uvajanja goste hrane

Uvajanje goste hrane začnemo med dopolnjenim četrtim in šestim mesecem starosti. Če vam pediater ne svetuje drugače, začnite uvajanje goste hrane po dopolnjenem četrtem mesecu starosti. Če se zgodi, da otrok še močno nasprotuje novim okusom in hrano odklanja, ga ne silite, temveč počakajte teden ali dva in poskusite znova. Zato je dobro začeti nekoliko pred šestim mesecem starosti, saj  postopek uvajanja po navadi lahko traja dalj časa. 

2. Začnite z lahko hrano

Otroku začnite ponujati najprej lahko prebavljivo in manj alergeno hrano, kot so bučka, korenje, jabolko. Najprej živila skuhajte, nato šele ponudite surova (najprej v tekoči obliki, npr. jabolčni kompot, korenčkova juha, šele potem v obliki kašice). 

3. Eno do dve živili na teden

Vedno ponudite naenkrat le eno novo živilo, in sicer približno teden dni. Če jo otrokov organizem odklanja, boste tako vedno vedeli, za katero živilo gre. Če pa otrok to živilo dobro prenaša, lahko nadaljujete ponujanje nove vrste. 

4. Majhne količine

Novo hrano uvajamo postopoma in v manjših količinah. Začnete lahko z nekaj žličkami ali do 100 ml sadnega soka oz. 150 do 200 ml sadne ali zelenjavne kašice. Dojenček do prvega leta starosti svoje potrebe po vitaminu C nadomesti s približno 100 ml svežega sadnega soka na dan. 

5. Dodajanje mleka, po potrebi

Če veste, da otrok med mlečnimi obroki ne zaužije dovolj mleka, mu iste vrste mleko dodajajte v zelenjavne, sadne in žitne kašice. 

6. Bodite pozorni na morebitne reakcije

Če otrok ne prenese določenega živila ali pa sta njegova starša alergična na neko živilo, morate biti pri uvajanju goste hrane še posebej previdni. Glede alergij je predvidoma bolj problematično koščičasto sadje, do prvega leta se izogibajte kiviju in jagodam. Ravno tako lahko kislo sadje povzroča krče, drisko in izpuščaje, zato previdnost pri limonah in pomarančah ne bo odveč. Ponudite jih v manjših količinah in šele po dopolnjenem šestem mesecu. 

7. Hrana naj bo brez začimb

Okus hrane, ki jo ponujate otroku, naj bo čim bolj nevtralen. Obrokom ne dodajajte raznih začimb, soli ali sladkorja. 

8. Sveže in zrelo

Za pripravo dojenčkovih jedi uporabljajte le svežo in zrelo sadje in zelenjavo, ki je popolnoma zdravo. Pri tem uporabljajte le najlepše in najmehkejše dele. Do šestega meseca živila pretlačite z vilicami.

9. Ne pozabite na žitarice 

Za popoldansko ali dopoldansko malico lahko ponudite žitne kaše, ki vsebujejo gluten – ovsene, koruzne kosmiče, pšenični zdrob, ovseno kašo. Gre za pomembno hranivo, ki vsebuje ogljikove hidrate, minerale, vitamine in balastne snovi, ki koristijo otrokovi prebavi. 

10. Le voda in nesladkan čaj

Po dopolnjenem šestem mesecu lahko otroku začnete ponujati tudi pijačo iz kozarca ali skodelice, pri tem pa ne ponujajte sladkanih, še manj pa gaziranih pijač. Če je otrok žejen, mu lahko ponudite vodo ali nesladkan čaj. 

Vir: Paparica