Kako vedeti, koliko hrane naj bi pojedel naš dojenček?

Najboljše je spremljati dojenčkov napredek v rasti in pridobivanju teže. Zaskrbljenost nad apetitom našega dojenčka je na mestu takrat, ko ta ne sledi rastni krivulji ali celo izgublja na teži. Če naš dojenček ni zainteresiran za hrano, je na mestu razmisliti o možnih vzrokih za to. 

Ob začetku uvajanja goste hrane je možno, da smo s tem bili prehitri in naš dojenček na uvajanje še ni pripravljen. Pomisliti moramo tudi na morebitne bolečine pri požiranju, ki so lahko posledica rasti zobkov ali vnetij, lahko mu hrana povzroča refluks ali jo zavrača, ker se po njej slabo počuti. Vedno sta torej potrebna posvet s pediatrom ter izključitev zdravstvenih težav.

Nato pa se postavimo v kožo našega dojenčka

Pri uvajanju goste hrane se ta srečuje z ogromno novostmi. Novi so okusi, konsistenca, tudi temperatura hrane je drugačna, kot jo je vajen od materinega mleka. V usta ne dobi mehke dojke, ampak trdno žličko, hrani se sede, ne leže in tako naprej. Vse te novosti zahtevajo nekaj časa, da se jih dojenček privadi. 

Spoznavanje novih okusov naj tako vedno poteka ob sproščenem in prijetnem vzdušju takrat, ko se nam nikamor ne mudi. Dojenčka in tudi kasneje malčka z določeno jedjo ali živilom ne silimo ali ga zaradi hranjenja celo kaznujemo. Prav tako se ob hranjenju nanj ne jezimo, ko npr. hrano vrže na tla.

Najbolj naravno bo, če imamo dojenčka ob sebi, ko se hranimo mi, in svojih obrokov ne pojemo vmes, ko naš dojenček spi. Pri tem ga opazujemo. Če se oblizuje, cmoka, celo sega po hrani, s tem kaže, da je na gosto hrano pripravljen. Uvajanja se lotimo takrat. Dojenček naj nova živila in okuse spoznava, ko je sit, čeprav pogosto slišimo, naj hrano ponujamo ob lakoti.

PREBERI ŠE: Okusne jedi, ki jih naredite iz ostankov otroških kašic

"Lačen si ful drugačen", če pomislimo nase, navadno kar tečen in prvi stik z gosto prehrano naj ne bo v tem stanju. Dojenčku naj novi okusi ne bodo ponujeni zaradi zagotavljanja hrane oz. namesto njegovega obroka, ampak bolj kot spoznavanje in igra. Nekateri dojenčki bodo novo hrano in okuse raje poskušali v naročju kot sami na stolčku. 

Če dojenčka hrana ne zanima, morda spremenimo čas hranjenja, poskusimo z drugim priborom ali pa le spremenimo temperaturo hrane, ki jo ponujamo. Navadno je bolje tudi to, da je dojenček pri pripravi hrane prisoten, jo vonja, opazuje, kaj se s hrano dogaja, in spoznava tudi na ta način.

Samo spoznavanje okusov se sicer začne že v maternici, tako da se že v času nosečnosti svetuje, da nosečnica uživa kar se da raznoliko hrano vseh okusov, predvsem tudi hrano, ki jo bo dojenček jedel doma. Spoznavanje okusov se nato nadaljuje preko materinega mleka. Tudi v času dojenja naj tako mlada mamica je kar se da raznoliko in po nepotrebnem ne izključuje živil ali celih skupin živil iz svoje prehrane. Predvsem to velja za grenka živila, npr. zelenjavo. 

Pogosto je nasvet mamici, da ta živila izključi iz prehrane, da dojenčka ne bodo napenjala ali mu povzročala kolik. Ta doktrina je že ovržena, kolike se enako pogosto pojavljajo pri dojenih dojenčkih in tistih na formuli. Materina prehrana tako na njih nima vpliva in izključevanje živil med dojenjem je potrebno le v primeru potrjene alergije dojenčka.

Nova živila naj dojenček spoznava postopno 

Nova živila naj dojenček spoznava postopno in kar se da raznoliko, pri tem pa s samim naborom živili vseeno ne pretiravajmo in jih ne menjajmo preveč pogosto. Tako bomo lažje spremljali tudi morebitne reakcije živila pri dojenčku oz. morebitne alergije, intolerance ... 

Bolj kot na to, da mu v enem tednu ponudimo 10 različnih vrst zelenjave, se osredotočimo na to, da bo dojenček zaužil vse osnovne okuse, poleg sladkega (sadja ali mleka) tudi grenko ali kislo oz. kombinacijo vsega, in mu določeno živilo raje ponudimo v različnih oblikah oz. teksturah. Če npr. izberemo korenček, ga lahko prekuhamo in spremenimo v kašico, ki jo enkrat spasiramo, drugič le pretlačimo z vilico, obenem pa zraven dojenčku ponudimo tudi cel prekuhan korenček, ki ga bo lahko prijel v roko, si ga ogledal, povonjal, polizal in podobno. 

Dojenček bo okus spoznaval, tudi če hrane na koncu ne bo pojedel, in to je popolnoma v redu. Morda bo naš dojenček živilo zavrnil večkrat, nato pa ga bo čudežno sprejel. Tekom rasti in razvoja se namreč spreminjajo tako njegovo zobovje kot tudi same brbončice. Okusa se torej dojenček priuči. Večina staršev preneha z uvajanjem določenega živila po štirih neuspešnih poskusih, med 12 in 17 pa jih je potrebnih, da se ga navadimo.

PREBERI ŠE: Kdaj lahko dojenčkom in malčkom ponudimo sadni sok?

Predvsem pa se zavedajmo, da bo naš dojenček – hočeš nočeš – sledil našemu zgledu. Če torej njemu kuhamo čisto drugačna živila, kot jih bo opazil na naših krožnikih, je velika verjetnost, da ga ta ne bodo zanimala. Prav tako moramo biti zelo previdni pri komentiranju hrane, ki mu jo ponudimo. Če že sami ob njej vihamo nos (ali ga vihajo ostali družinski člani), te hrane dojenček najverjetneje ne bo sprejel z odprtimi rokami.

Naj bo torej spoznavanje novih okusov čas v odraščanju našega dojenčka, na katerega gledamo kot raziskovanje in igro. Na tak način bo naša in njegova izkušnja veliko bolj prijetna. To je tudi dobra naložba za kasneje, ko bo dojenček jedel tudi hrano in obroke, ki mu jih bodo pripravljali drugi, in bodo gotovo drugačnega okusa kot ta, ki jih je vajen od doma.