Prvih šest mesecev se za dojenčka priporoča izključno dojenje oziroma hranjenje preko formule, če dojenje ni mogoče. Tak način hranjenja zagotovi vse dojenčkove potrebe za rast in razvoj, dojenček pa preko materinega mleka spoznava tudi različne okuse. Po šestem mesecu starosti le z materinim mlekom dojenček več ne pokrije vseh svojih potreb po energiji in hranilih in takrat najkasneje postopno začnemo z uvajanjem dopolnilne mešane prehrane. 

Z uvajanjem goste hrane po potrebi in ob spremljanju dojenčka ter njegovih znakov lahko začnemo tudi že po četrtem mesecu. Od desetega meseca dalje naredimo prehod na prilagojeno družinsko prehrano, a dojenje skušamo ohraniti vsaj do dopolnjenega enega leta starosti oziroma dokler mati in otrok to želita.

Ko začnemo z uvajanjem goste prehrane, pa se pogosto zalomi, saj dojenček hrano zavrača, sploh takrat, ko ta ni najbolj sladkega okusa. Da bo otrok spoznal kar se da široko paleto okusov, je pomembno, da ga tem okusom izpostavljamo in to kar se da ponavljajoče. Nagnjenost za sladek okus je prirojena, grenak, slan in kisel okus pa moramo razviti. Odsvetovano je tako dodajanje sladkega okusa hrani, ki naravno ni sladka, in kot prva se raje uvaja zelenjavna kašica, ne sadna.

V povprečju dojenček okus sprejme pri okoli 12 mesecih izpostavljenosti, lahko tudi še kasneje, a večina odneha že pri četrtem poskusu. Pomembno je torej, da smo vztrajni in ne popustimo kar takoj. Dojeni dojenčki lahko okuse spoznavajo preko materinega mleka, saj je ta odvisen od prehrane doječe mamice. Sploh v prvih mesecih življenja so dojenčki najbolj prilagodljivi za sprejemanje novih arom in okusov, ki se jih navadijo tudi za kasnejše obdobje življenja. Mamica tako že v času dojenja lahko ugodno vpliva na razvoj prehranskih želja svojega otroka s tem, da uživa kar se da pestro prehrano in različne začimbe.

Po smernicah uvajanja dojenčka na gosto hrano kot drugi obrok ponudimo mlečno-žitno(-sadno) kašico, kar storimo nekje med 6 in 8 mesecem oziroma mesec dni po uvajanju zelenjavno-krompirjeve-mesne kašice. Ko dojenčku ponudimo mlečno-žitno-sadno kašica, se ta prvič sreča s sadjem in sladkim okusom, ki ga ni prineslo mleko. Lahko pa sadje še izpustimo in dojenčku sprva ponudimo le žitarico in mleko. 

Mlečno-žitna-sadna kašica je sestavljena iz treh sestavin. To so materino mleko oziroma mlečna formula, polnozrnati žitni kosmiči in pa pretlačeno sadje ali glede na smernice lahko tudi sadni sok. Pri žitno-sadni kašici pa mleko izpustimo in uporabimo pretlačeno sveže sezonsko sadje oziroma če je dojenček že starejši kot 10 mesecev, tudi sadje, narezano na koščke ali sadni sok.

Dojenčku lahko torej sadni sok ponudimo v drugem mesecu uvajanja na gosto hrano, a le kot sestavino obroka. Dodatek soka se v tem primeru ne meri v mililitrih ali celo decilitrih, ampak po žličkah. Dojenčku v obrok dodamo žličko ali dve sadnega soka brez dodanega sladkorja. Soka ne ponudimo kot samostojno jed, za nadomeščanje tekočine oziroma za žejo.

Dojenčki naj za žejo pijejo navadno vodo ali nesladkan čaj ter naj ne uživajo prostih sladkorjev. Odsvetovani so tako sadni kot sadno-zelenjavni sokovi, saj že naravno vsebujejo sladkor, posebej pa se je treba izogibati vsem pijačam z dodanim sladkorjem, pa naj bo to s strani proizvajalca, kuharja ali končnega potrošnika. Ameriška zveza za srce (AHA) priporoča celo to, da naj bi se vsem dodanim sladkorjem izogibali otroci do drugega leta starosti, ne le dojenčki.

Pijače s sladkorjem, pa čeprav je ta naravno prisoten npr. v medu, sirupih, sadnih sokovih, mleku in tudi sadju, namreč pri dojenčkih in otrocih lahko povzročijo nagnjenje za sladek okus. Prosti sladkorji predstavljajo tveganje za zobno gnilobo, prekomerno telesno maso in debelost, povišano vrednost krvnega sladkorja na tešče, povišan krvni tlak, povišane krvne lipide, bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tipa 2, zmanjšanje kostne gostote. Pijače brez sladkorja, a s sladili za dojenčke in otroke prav tako niso ustrezne.

Otroci naj bi iz enostavnih sladkorjev zaužili 5 % dnevne energije. Otrok od prvega do tretjega leta starosti potrebuje zaokroženo okoli 1200 kcal. 5 % je torej 60 kcal, kar prinese 15 g enostavnih sladkorjev, kar je 5 vrečk sladkorja, kot jih dobimo ob kavi. 

Če malce zaokrožimo večinoma 100 ml 100 % sadnega soka vsebuje okrog 10 g, kar je malce več kot 3 vrečke sladkorja, ki jih dobimo ob kavi, kar bi torej pomenilo, da že z decilitrom in pol soka otroka pokrije dovoljene vnose enostavnih sladkorjev. Te pa prinesejo še pravo sadje, mleko, med in ostali viri.

Bolje je torej svojemu dojenčku in otroku (pa tudi sebi) ponuditi ustrezno pripravljeno sveže sezonsko sadje, ki bo poleg nekaj sladkorjev prineslo tudi prehransko vlaknino, vitamine, minerale in vodo ter tudi v želodcu povzročilo občutek sitosti. Tekoče kalorije in sladkorji pa naj se ponudijo le izjemoma, ko je otrok bolj gibalno aktiven in morda potrebuje to hitro dostopno energijo.