Prežvekovanje se razlikuje od bruhanja. Pri prežvekovanju pride do ponavljajočega se vračanja hrane, pri čemer je hrana neprebavljena in pogosto še vedno enakega okusa kot ob prvem zaužitju.
Simptomi in znaki motnje prežvekovanja pri dojenčkih in otrocih:
- ponavljajoče se vračanje hrane iz želodca v usta,
- ponavljajoče se ponovno žvečenje ali pljuvanje povrnjene hrane,
- neprijeten zadah in zobna gniloba,
- ponavljajoče se bolečine v trebuhu in prebavne motnje,
- suhe in razpokane ustnice.
- hujšanje.
Poleg tega lahko dojenčki ob prežvekovanju delajo nenavadne gibe, ki so značilni za motnjo. To vključuje upogibanje hrbta, držanje glave nazaj, napenjanje trebušnih mišic in izvajanje sesalnih gibov z usti.
Vzroki motenj prežvekovanja
Natančen vzrok motnje prežvekovanja ni znan, vendar obstaja več dejavnikov, ki lahko prispevajo k njegovemu pojavu:
- fizična bolezen ali hud stres lahko sproži prežvekovanje,
- zanemarjanje, zlorabe ali nenormalen odnos med otrokom in materjo (ali drugim skrbnikom) lahko povzroči, da se otrok s prežvekovanjem zateče v samotolažbo oziroma samopomiritev,
- lahko je način, s katerim želi otrok pritegniti pozornost (išče stik),
- lahko je znak duševne motnje in drugih težav (npr. depresija ali tesnoba).
Diagnoza motnje prežvekovanja
Za pomoč pri postavljanju diagnoze motnje prežvekovanja bo zdravnik morda preveril otrokove prehranjevalne navade. Včasih je potrebno, da zdravnik opazuje otroka med hranjenjem in po njem. Diagnostični kriteriji za motnjo so, če se vračanje hrane pojavlja v obdobju vsaj enega meseca, če vračanje hrane ni posledica jemanja določenih zdravil in če se pojavi ob prisotnosti druge duševne motnje.
V večini primerov bodo dojenčki in majhni otroci z motnjo prežvekovanja prerasli to vedenje in se vrnili k normalnemu prehranjevanju. Pri starejših otrocih lahko ta motnja traja več mesecev.
Zdravljenje motnje
Za zdravljenje motnje prežvekovanja ni zdravil, pač pa se zdravljenje osredotoča predvsem na spremembo otrokovega vedenja. Uporabi se lahko več pristopov, vključno z dihalnimi vajami po jedi, spreminjanjem drže otroka med in takoj po jedi, spodbujanjem večje interakcije med materjo in otrokom med hranjenjem, namenjanjem več pozornosti otroku in odstranjevanjem motenj med hranjenjem. Izkušnja hranjenja naj bo sproščujoča in prijetna. Psihoterapija za mamo in/ali družino je lahko koristna za izboljšanje komunikacije in obravnavo morebitnih negativnih čustev do otroka.
Zapleti motnje prežvekovanja
Med številnimi možnimi zapleti, povezanimi z nezdravljeno motnjo prežvekovanja pri dojenčkih in otrocih, so: podhranjenost, manjša odpornost na okužbe in bolezni, hujšanje, želodčne težave, kot so denimo razjede, dehidracija, neprijeten zadah in zobna gniloba, aspiracijska pljučnica in druge težave z dihanjem (zaradi bruhanja, ki lahko zaide v pljuča), dušenje in smrt.
Vir: WebMD / HealthLine / VeryWellHealth
