Da je pravilna in primerna prehrana najbolj pomembna ravno v prvem letu življenja, nam pove podatek, da dojenček v prvih petih do šestih mesecih svojo težo podvoji, do prvega leta pa potroji. Obenem se intenzivno razvijata tudi njegov imunski in živčni sistem, zato poleg zadostne količine hranil potrebuje tudi njeno optimalno sestavo. A kakšna prehrana je primerna? 

Vse se začne z mlekom ...

Ena najtežjih odločitev, s katerimi se srečujejo novopečeni starši, je izbira med dojenjem in hranjenjem s formulo. Obe možnosti lahko zagotovita ustrezno prehrano za dojenčke, vendar ima materino mleko edinstvene prednosti. Materino mleko namreč vsebuje bistvena protitelesa, encime in hormone, ki podpirajo otrokov imunski sistem, prebavni sistem in splošno rast. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča izključno dojenje v prvih šestih mesecih življenja.

Beljakovine

Dojenčki potrebujejo beljakovine za rast in razvoj. Materino mleko in adaptirano mleko zagotavljata zadostne količine beljakovin. Izključno dojeni dojenčki običajno prejmejo pravo količino beljakovin samo z materinim mlekom.

Ogljikovi hidrati

Ogljikovi hidrati so bistven vir energije za dojenčke. Materino mleko in formula vsebujeta ogljikove hidrate, pri čemer je laktoza primarni ogljikov hidrat v materinem mleku. Laktoza pomaga pri razvoju možganov in absorpciji kalcija.

Maščobe

Maščobe so ključne za razvoj možganov in tvorbo celičnih membran. Materino mleko vsebuje ravnovesje zdravih maščob, vključno z omega-3-maščobnimi kislinami. Pri hranjenju s formulo izberite formule z esencialnimi maščobnimi kislinami.

Vitamini in minerali

Dojenčki za zdrav razvoj potrebujejo vitamine in minerale, kot so železo, kalcij, vitamin D in drugi. Večino tega zagotavlja materino mleko, vendar je dodajanje železa pogosto priporočljivo že pri približno šestih mesecih starosti, saj se zaloge železa od rojstva začnejo izčrpavati.

Čas uvajanja trdne hrane

Uvajanje goste hrane je pomemben mejnik v razvoju dojenčka. Običajno je priporočljivo začeti okoli 6. meseca starosti, ko dojenček kaže znake pripravljenosti, kot sta sposobnost sedenja in zmanjšan refleks vihanja jezika. Začnite s preprosto in enostavno hrano, kot je na sopari kuhana zelenjava. Prehranski strokovnjaki namreč priporočajo, da dajemo prednost zelenjavi in šele pozneje dojenčku ponudimo sadje, saj bo po sladkem sadju zelenjavo pogosteje zavračal. 

Več o uvajanju pa tukaj.

Alergena živila

Nedavne raziskave kažejo, da lahko zgodnja uvedba potencialno alergenih živil, kot so arašidi, jajca in mlečni izdelki, v otrokovo prehrano zmanjša tveganje za alergije. Vendar se je, preden malčku ponudite tovrstna živila, treba pogovoriti s pediatrom, sploh če v družinski anamnezi obstaja alergija na hrano.

Hidracija

Potrebe dojenčkov po vodi se v prvih šestih mesecih običajno zadovoljijo z materinim mlekom ali formulo. Po uvedbi trdne hrane pa že lahko ponudite majhne požirke vode, zlasti v vročem vremenu, da preprečite dehidracijo.

Spremljanje rasti

Redni zdravniški pregledi in spremljanje rasti pri pediatru so bistvenega pomena za zagotovitev, da dojenček raste v zdravih okvirih in mejah. Grafikoni rasti lahko pomagajo zgodaj prepoznati morebitne težave.

Pomembno je, da dojenčka z novimi okusi ne silimo, ampak počakamo, da sam pokaže zrelost in zanimanje za prve grižljaje goste hrane. Kot smo omenili v uvodu, pa je najbolje, da smo otroku sami dober zgled in se držimo zdravih smernic raznolike in zdrave prehrane, ki vsebuje vse potrebne hranilne vrednosti, hkrati pa skrbimo za zadostno hidracijo in gibanje, ki spodbujata apetit in zdravo presnovo.