Po najnovejših smernicah začnemo uvajati gosto hrano, ko dojenček dopolni šest mesecev, in mu lahko do enega leta starosti ponudimo praktično vse, z izjemo nekaterih živil. Tako naj bi že v prvem letu življenja poskusil vse vrste ustrezno termično obdelanega mesa, ribe, jajca, pa tudi mleko in mlečne izdelke kot tudi oreške. "Najnovejša dognanja namreč kažejo, da lahko pri zdravem otroku že na samem začetku uvajanja hrane pričnemo uvajati tudi prehranske alergene, vključno z oreški. Zakaj? Sedaj namreč vemo, da imajo otroci, ki so izpostavljeni alergenom že v zgodnjem otroštvu, manjše tveganje za pojav alergij pozneje v življenju," je poudaril doc. dr. Evgen Benedik, klinični dietetik s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko Pediatrične klinike UKC Ljubljana in član Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja pri Slovenski fundaciji za UNICEF.

Slovensko združenje za pediatrijo kot tudi Evropsko združenje za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) priporoča, da se otroci do svojega 18. leta starosti prehranjujejo raznoliko, da uživajo mešano in uravnoteženo hrano. Njihova priporočila med drugim upoštevajo telesni razvoj; otroci namreč v obdobju odraščanja intenzivno rastejo in se hitro razvijajo, je izpostavil doc. dr. Benedik. V prvem letu življenja so pravi gradniki, ki jih otrok pridobi z ustrezno hrano, še toliko pomembnejši, saj se dojenček najhitreje razvija ravno v tem obdobju, ko celo potroji svojo telesno maso. "Ustrezna prehrana v tem zgodnjem življenjskem obdobju ima zato izjemno pomembno vlogo, saj njen vpliv seže vse v odraslo dobo, kar imenujemo tudi prehransko programiranje," je poudaril. Pediatri torej pozivajo, da otroci uživajo tudi živila živalskega izvora, ki predstavljajo energijsko in hranilno zelo gosta živila, predvsem kar se tiče sestave beljakovin, ter so vir vitamina B12, cinka, selena in železa. In marsikdo morda ne ve, "da ni vsaka beljakovina enaka drugi. Pomembne so aminokisline, ki sestavljajo posamezno beljakovino. Živila živalskega izvora, razen procesiranih mesnih izdelkov, imajo bistveno boljšo aminokislinsko sestavo od beljakovin rastlinskega izvora in aminokisline so osnovni gradnik skoraj vsakega organa v telesu," je razložil. Zato nikakor ne moremo enačiti živil živalskega in rastlinskega izvora.

Vseeno se nekateri starši odločajo za vegetarijansko prehrano tudi pri svojih otrocih in po opažanjih doc. dr. Benedika jih je tudi v Sloveniji čedalje več. A po njegovih navedbah je za otroka primerna le ustrezno načrtovana lakto-ovo vegetarijanska prehrana, ki sicer izključuje meso in ribe, a vendar dovoljuje jajca in mlečne izdelke, nikakor pa ne druge bolj restriktivne oblike vegetarijanskega prehranjevanja kot je denimo veganska prehrana, "in sicer tako iz razloga aktualnih smernic kot tudi čisto iz evolucijskega razloga. Človek je vsejedo bitje in mati narava nas je take ustvarila z razlogom. Seveda se zagovorniki brezmesne prehrane z mano ne bodo strinjali in bodo zagovarjali smernice (avstralske, angleške, ameriške ...), saj podpirajo brezmesno prehrano tudi pri otrocih, ki pa mora biti seveda ustrezno sestavljena in dopolnjena z ustreznimi prehranskimi dopolnili. Dejstvo pa je, da je v omenjenih državah, kjer imajo sprejete take smernice, zdravstveni sistem drugače zasnovan kot pri nas, zato je pri posploševanju tovrstnih prehranskih smernic potrebna previdnost," je poudaril.

"Kot rečeno, meso v naši hrani predstavlja pomemben vir predvsem beljakovin, vitamina B12, cinka, selena in železa. Večino potreb po omenjenih hranilih je sicer možno pokriti z dobro načrtovano brezmesno prehrano, kar pa zahteva veliko angažmaja, znanja in financ, saj je potrebno posegati tudi po prehranskih dopolnilih, ki jih sicer ob uravnoteženi prehrani ne potrebujemo. Izjema je le vitamin D, ki nam ga praktično vsem primanjkuje, predvsem v jesensko-zimskih mesecih. Opozoriti moram tudi na dejstvo, da so mnogi brezmesni izdelki oziroma mesni nadomestki (vegansko meso, veganske hrenovke, veganske paštete in podobno) hranilno revni", še doda sogovornik. 

Kakšne pa so lahko posledice, če dojenček, otrok ne uživa raznovrstne prehrane, kot jih predpisujejo smernice? "Posledice so lahko različne. Odvisne so od več dejavnikov, predvsem pa od otrokovega načina prehranjevanja. Bolj kot se prehranjujemo restriktivno, večje je tveganje za pomankanje določenih hranil in posledično je tudi večje tveganje za pojav različnih zdravstvenih zapletov kot so na primer slabokrvnost, nevrološke okvare, zaostanek v rasti, znižana kostna gostota in drugo," je opozoril. In ni nujno, da se zdravstveni zapleti izrazijo takoj. Lahko se pojavijo šele pozneje, tudi po 18. letu starosti, predvsem, če ima otrok dlje časa omejitve v prehrani, je navedel.

Starši, ki vseeno razmišljajo, da v prehrani njihovega otroka ne bi bilo mesa, bi se morali zavedati vseh posledic tovrstnega restriktivnega prehranjevanja. Po navedbah doc. dr. Benedika jim na Pediatrični kliniki poskušajo najprej razložiti pomen posameznih hranil in poiskati razlog za njihovo odločitev. "Če vztrajajo pri svoji odločitvi, svetujemo, naj otrok v vrtcu ali šoli dobi normalno hrano, doma pa brezmesno. Če vztrajajo na povsem brezmesni prehrani, absolutno svetujemo redne preglede pri izbranem pediatru. Svetuje se tudi obisk kliničnega dietetika s specialnimi znanji iz področja vegetarijanskega oziroma veganskega načina prehranjevanja," je pojasnil. 

Za otroke, ki ne uživajo mesa, pripročajo redne preglede pri izbranem pediatru in pri kliničnem dietetiku, predvsem za spremljanje serumskih vrednosti vitamina B12, cinka in železa. "Če iz prehrane izključujete tudi mleko in mlečne izdelke, za preprečevanje pomanjkanja kalcija in proti znižanju kostne gostote uporabljajte rastlinske napitke z dodanim kalcijem, polnovredne žitarice in podobno. Ribe, predvsem male mastne morske ribe, so izjemno dober vir dolgoverižnih omega-3 maščobnih kislin, zlasti dokozaheksaenojske kisline (DHK), ki je rastlinska živila ne vsebujejo, je pa izjemnega pomena za pravilen razvoj otrokovih možganov in vida. Če ribe niso redno vključene v otrokovo prehrano, vključite prehransko dopolnilo z DHK," je poudaril doc. dr. Benedik.

Meso je torej pomembno hranilo, ki bi ga po priporočilih pediatrov in kliničnih dietetikov morali uživati vsi otroci. Do prvega leta starosti bi morali za optimalni razvoj poskusiti vse vrste mesa, pa tudi druga živila živalskega izvora. Če se vseeno odločite, da se bo vaš otrok prehranjeval vegetarijansko ali vegansko, se posvetujte s pediatrom in kliničnim dietetikom.