Starši ob premikanju urnih kazalcev na poletni ali zimski čas ugotovijo, da je to še najbolj 'zmedlo' njihove najmlajše.
Premik ure vsekakor vpliva na spremembo človekovega notranjega ritma ali notranje biološke ure. Znanstveniki so v prvih treh dneh po spomladanskem premikanju ur, ko se nočni počitek skrajša za eno uro, zabeležili večje število infarktov kot v drugih letnih obdobjih. Nasprotno pa so po jesenskem premikanju ure, ko se nočni počitek podaljša za eno uro, zabeležili manjše število srčnih infarktov kot med letom.

Prav tako so ugotovili, da prestavljanje ure močneje vpliva na mlajše ljudi in otroke. Starejši ljudje niso tako zelo občutljivi, ker je njihov dnevni razpored opravil in del precej bolj fleksibilen.
Prilagajanje na nov ritem traja pri ljudeh različno.

»Pri ljudeh, ki se prilagajajo hitreje, pride nekako v dveh do petih dneh do uskladitve ritma spanja, nekoliko kasneje pa še do usklajenega ritma telesne temperature in izločanja hormonov. Pri tistih, ki pa imajo več težav s prilagajanjem, pa je lahko ritem spanja oviran več tednov, preden se uskladi, pri izločanju hormonov in telesni temperaturi pa še dlje,« je povedal psiholog mag. Boštjan Bajec.

Premik ure in otroci

S premikom časa nekako »dregnemo« v naš bioritem, zato so utrujenost, nerazpoloženje in nezbranost povsem pričakovani. Odrasli razdražljivost uspemo nekako krotiti, otroci pa jo bodo sporočali čisto drugače. Če dojenček ali starejši otrok hodi spat ob določenih urah, bo to zanj, še bolj pa za starše, nekaj dni prava »zabava.«

Boste spali eno uro dlje?

Če se vaš malček zbuja ob sedmi uri zjutraj, se bo torej ob premiku ure zbudil ob šestih po novi uri. Dojenčki in mlajši otroci, ki čez dan še večkrat spijo, bodo imeli lahko kar nekaj težav s prilagajanjem na nov ritem. Ura za spanje bo še prezgodnja, a po malčkovem ritmu naj bi on ob tej uri že spal.

Privaja naj se počasi

Otrok se bo novemu času najlažje privadil postopoma. Če je bil njegov čas za spanje ob osmi uri zvečer, bo to po novem pomenilo ob sedmi uri. Enostavna rešitev je, da ga v posteljo položite ob pol osmih. Morda bo nekaj časa razdražljiv in zaspan, a že v nekaj dneh bo 'ujel' novi ritem. Vsekakor pa naj gre otrok spat takrat, ko je zaspan, pa četudi bo ura šele šest zvečer.

Vpliv na druge dejavnosti

Nekaj dni ali tednov se lahko pojavi tudi občutek krajšega dne, saj bo popoldan veliko prej nastopil mrak in tema, kot smo bili vajeni do sedaj. To seveda staršem, ki delajo do poznih popoldanskih ur, ni ravno v prid. Če so do sedaj še lahko ujeli kakšno urico belega dne za sproščujoči sprehod z malčkom, bodo zdaj morali svetle minute 'loviti'.