Mamica in očka sta skoraj vedno ob dojenčku in se mu zdita zelo pomembna. Poleg tega pa so mnogi narodi očitno našim najmlajšim družinskim članom nalogo olajšali tako, da so si izmislili za starša besedi (mama), v katerih se zlogi ponavljajo. Tako ju dojenček lahko izgovori in s tem še razveseli svoja starša.

V kanadski Britanski Kolumbiji so to preverili tako, da so 22 novorojenčkom, starim dva do tri dni, spremljali možgansko aktivnost, medtem ko so poslušali posnetke izmišljenih besed. Poslušali so besede, ki se končajo s ponavljajočimi se zlogi, kot sta »mubaba« in »penana«, ter besede, pri katerih se zlogi ne pojavljajo, kot sta »mubage« in »penaku«.

Možganska aktivnost se je povečala v temenskem in sprednjem levem delu možganov, ko so predvajali besede, v katerih se zlogi ponavljajo. Besede, v katerih se zlogi sicer ponavljajo, a si ne sledijo (»bamuba« in »napena«), na možgane niso imele nobenega vidnega vpliva.

To kaže, da sta »mama« in »ata« skrbno izbrani besedi, ki se ju dojenčki zlahka naučijo. Poleg tega pa tudi kaže na to, da je sposobnost prepoznavanja teh vrst ponavljajočih se glasov nekaj, kar je del nas že od rojstva.