Dojenčki v prvem letu življenja odvajajo nekajkrat na dan, kar je popolnoma normalno. Njihovo blato je različne barve in teksture, lahko je zelo redko ali gostejše. Je kazatelj dojenčkovega zdravja, prehrane, razvoja in se kar precej razlikuje od "odraslega" blata. 

Takoj po rojstvu se lahko v plenički nadejate mekonija, ki ga mora novorojenček izločiti v 48 urah po rojstvu. Ne smrdi in na videz spominja na katran, nafto ali črno smolo, saj je črno-zelen, gost in lepljiv. Vsebuje snovi, ki jih je novorojenček pogoltnil še v maternici, med drugim črevesne epitelijske celice, lanugo dlačice in plodovnico.

Sledi blato, ki že ima izrazitejši kiselkast vonj. Spominja na "vodeno gorčico"; lahko je rumenkasto, zelenkasto, oranžno ali svetlo rjavo. Pri izključno dojenem novorojenčku je redko in zelo pogosto v plenički – lahko se zgodi, da odvaja po čisto vsakem dojenju. Pri dojenčkih, hranjenih z nadomestnim mlekom, je gostejše in praviloma temnejše, bolj zelenkasto, rjavkasto, oranžno.

Pogostnost odvajanja se načelom umiri ob in po uvajanju goste hrane, torej okoli šestega meseca starosti. Takrat lahko dojenček opravi veliko potrebo petkrat do šestkrat dnevno, vsak dan enkrat ali zgolj enkrat tedensko. Vse je normalno. Blato se tedaj prav tako znova spremeni; postane bolj podobno "odraslemu" in dobi bolj značilen vonj. Pri obenem dojenih postane bolj gosto, medtem ko je redkejše ob hkratnem uživanju nadomestnega mleka. V njem so lahko tudi že koščki neprebavljene hrane, kar je popolnoma običajno.

Kaj pa barve blata in kdaj je treba obiskati pediatra?

Barve blata so torej različne; odvisne so od starosti, prehrane (tako mamice kot tudi dojenčka), pa tudi od razvoja črevesja. Zelenkasto blato je praviloma normalno. Lahko je obarvano, ker se črevesje še razvija, ker je dojenček popil več začetnega mleka, ker je zaužil zeleno zelenjavo, kot denimo grah ali špinačo. Blato je lahko zeleno tudi ob morebitnem uživanju dodatkov železa.

Rdeče blato lahko nakazuje na resnejše težave, saj je lahko v njem kri, zato se vselej posvetujte s pediatrom. Morda je prišlo do ranice zaradi zaprtja in posledično poškodbe zadnjika ali je dojenček popil kri z mlekom, če ima mamica razpokane in poškodovane bradavice. Kri lahko pusti sled ob močno vneti ritki, lahko pa gre za hujše stanje, ko je dojenček je preobčutljiv ali ima alergijo oziroma ima vnetje. Če rdečo blato spremlja vročina ali če opazite, da dojenčka boli, je nujno treba obiskati zdravnika.

Črno blato je običajno samo v prvih dnevih življenja, ko novorojenček izloča mekonij, pozneje pa lahko nakazuje na krvavitev iz črevesja, zato obiščite zdravnika. Belo blato lahko nakazuje na težave z jetri, sivo pa na probleme s prebavo, zato se je prav tako smiselno obrniti na pediatra.

Kako ravnati ob zaprtju in kako ob driski?

Na zaprtje lahko posumimo, če dojenček težko in boleče odvaja, če je blato trdo, suho in v manjših koščkih, če ne odvaja vsaj enkrat tedensko. Predvsem dojeni za razvoj in rast potrebujejo vsa hranila, ki jih dobijo od materinega mleka, zato vse dragocene snovi hranijo v svojem telesu in nekaj dni ne odvajajo. Navedeno se lahko pojavi ob obdobjih večje rasti, ki je na primer značilno v prvih mesecih, ko dojenček sprva podvoji in do prvega leta starosti praviloma potroji porodno težo.

Ob zaprtju izključno dojenih je treba naprej normalno dojiti, medtem ko lahko nadomestno mleko zamenjate s formulo proti zaprtju. Dojenčku lahko pomagate z dodajanjem več tekočine, najbolje vode ali čisto malo sladkanega čaja, juhic, zelenjave ali sadja, ki vsebujejo več vlaknin, niso pa priporočljiva živila, ki zapirajo, kot so recimo korenček, banane, riž. Lahko poskusite z nežno masažo trebuščka ali z razgibavanjem pokrčenih nogic proti trebuščku in nazaj, da spodbudite črevesje. Lahko se obrnete na pediatra, ki bo po potrebi priporočil probiotične kapljice, svečke, sirup za odvajanje.

Driska se lahko pojavi zaradi različnih vzrokov. Lahko nakazuje na preobčutljivost ali alergijo na določeno živilo, zdravilo ali drug dejavnik iz okolja, na vnetje, na obolenje. Če vas skrbi, se seveda obrnite na pediatra, nujno pa je treba k zdravniku, če je dojenčkovo blato izjemno tekoče ali če je v njem kri ali/in sluz, ob zavračanju hrane in tekočine ter ob vidnem slabem počutju. Sluzasto ali penasto blato je po drugi strani lahko stranska posledica večjega slinjenja ob izraščanju zobkov, ko lahko dojenček pogoltne več sline kot običajno.

Novopečeni starši se kar precej posvečajo blatu, preučujejo ga v skrbi, če je vse v redu. Dejansko pa je ponavadi zaskrbljenost odveč. Namreč, pri dojenčkih je skoraj vse "čudno" popolnoma v redu – barva blata je lahko rumena, zelena ali rjava, blato je lahko tudi zelo mehko in redko. Praviloma ni treba k pediatru, če je dojenček sicer zadovoljen in če lepo napreduje. Priporočljiv pa je obisk zdravnika, če v izredno mehkem blatu opazite sluz, predvsem če traja več dni, če ima dojenček napet in boleč trebušček, ali/in če opazite kri v blatu.

Viri: medicalnewstoday.com, healthline.com, parents.com, whattoexpect.com