Moderni otroci pogosto prehitro odrastejo. To se je na primer zgodilo Mannyju Delgadu iz serije Sodobna družina in celo enoletnemu Stewieju Griffinu iz serije Družinski človek.

Čeprav so ti prikazi zabavni in izmišljeni, poudarjajo resnično težavo v naši družbi, kjer otroke silimo, da se obnašajo kot mali odrasli in ne kot otroci. Velikokrat so starši tisti, ki svoje otroke spodbujajo k dosežkom, ne da bi se zavedali, da nanje vršijo pritisk. Ta pojav, ki ga starši trenutno zelo izpostavljajo na TikToku, se imenuje sindrom 'hitečega otroka.' Raziskave kažejo, da lahko vodi do depresije, tesnobe in slabih šolskih rezultatov pri otrocih. 

Kaj pomeni sindrom hitečega otroka?

Sindrom hitečega otroka se pojavi, ko so otroci prisiljeni prehitro odrasti in se obnašati bolj zrelo, kot dejansko so.

"Otroci so prisiljeni, da prehitro odrastejo in prevzamejo skrbi, odgovornosti in stres odraslega človeka," pravi nevropsihologinja Sanam Hafeez. To se dogaja na vseh področjih njihovega življenja, vključno s šolskimi in izvenšolskimi dejavnostmi, športom in socialnim življenjem.

Pojav lahko vključuje učenje na nivojih, ki niso primerni starosti, starševsko razlaganje zakonskih ali finančnih težav, pretiran fokus na zmago ali tekmovalnost ter pričakovanje nenehne discipline.

Izraz je skoval ameriški otroški psiholog David Elkind v 80. letih prejšnjega stoletja, čeprav je ta pojav v svoji obliki obstajal že veliko prej.

Začne se lahko zgodaj

Že v predšolskem obdobju, včasih celo prej, otroci kažejo znake, pravi dr. Hafeez. "Nekateri starši otroke vpišejo na več tečajev, vse od jezikovnih do športnih, v prepričanju, da je zgodnji začetek zaželen," pravi.

Toda s tem, ko starši poudarjajo pomembnost zgodnjih dosežkov in postavljajo temelje za prihodnji uspeh, lahko otroku naredite zgolj medvedjo uslugo. Malčki lahko doživijo stres in izgorelost, ko bi se morali osredotočiti na razvoj socialnih in čustvenih veščin, zlasti skozi igro.

"Starši imajo lahko najboljše namene, da vzgojijo izjemnega otroka, vendar so te zahteve včasih kontraproduktivne in negativno vplivajo na razvoj," se strinja psihiater Thomas Priolo.

Vzroki

Naša naloga je, da svojim otrokom omogočimo čim boljše življenje. To pomeni, da jim pomagamo uspeti v šoli, športu, socialnem življenju in interesnih dejavnostih, včasih pa gredo starši nehote predaleč.

Od naraščajoče konkurence v izobraževanju do večje ozaveščenosti o tem, kaj počnejo vrstniki, zahvaljujoč družbenim omrežjem, lahko starši občutijo nujo, da ne počnejo dovolj.

"Kulturne norme, ki poudarjajo dosežke in uspeh, lahko starše prepričajo, da pomanjkanje zgodnjih uspehov omejuje prihodnje priložnosti njihovih otrok," pravi dr. Hafeez.

V igri je še več dejavnikov, saj, kot opozarja, lahko tudi ekonomski pritisk privede starše do iskanja strukturiranih dejavnosti kot možnosti za varstvo otrok.

Kako se mu izogniti?

Za dr. Priola je izogibanje sindromu hitečega otroka vprašanje zagotavljanja podporniškega in vzgojnega okolja za otroke, kjer je cenjen prosti čas, kjer so njihovi občutki upoštevani in kjer so dovoljene napake. "Glavni dejavnik otrokovega uspeha je vedno bilo podporno okolje, sestavljeno iz starosti primernih zahtev," pravi.

Namesto zasedenega urnika od ponedeljka do sobote bi razvijajoči se možgani pridobili veliko koristi od nestrukturiranega časa za igro. "Čeprav imajo starši občutek, da je to nekoristno zapravljanje časa, otroku omogoča varno okolje za absorbiranje, obdelavo in uporabo novih informacij," trdi dr. Priolo.

Zmanjšanje otrokove izpostavljenosti tehnologiji je še en način spodbujanja proste igre in raziskovanja. "Družboslovci so ugotovili, da otroci, ki jim je dovoljeno doživeti svet na ta način, razvijejo večjo čustveno odpornost in so bolje pripravljeni na reševanje težav," meni dr. Hafeez.

Ključnega pomena je otrokom še omogočiti, da zasledujejo lastne interese. Ko so otroci dovolj stari, naj si sami postavijo cilje, ki so zanje smiselni, starši pa naj jih pri tem podpirajo. "Pomembno je, da jim starši pokažejo, da jih cenijo, in da jim namenjajo spodbudne komentarje, tudi ko pride do napak ali neuspehov," pravi dr. Priolo.

Hafeezova poudarja, da mora biti otrokova samozavest zasnovana na več kot le šolskih in drugih dosežkih. Pomembno je vedeti, da ko starši uravnovešajo med delom in osebnim življenjem,"s tem otrokom sporočajo, da so napake in preprosti užitki življenja pomembne sestavine srečnega in izpopolnjenega življenja".

Opozorilni znaki 

Tudi najbolj dobronamerni starši se lahko ujamejo v past pretiranega gnanja otrok. Za vas smo zbrali nekaj znakov, da je vaš otrok najverjetneje pod prevelikim pritiskom:

Povečan stres ali tesnoba

Premalo časa za igranje

Izgorelost

Družbeni pritiski ali ločitvena tesnoba

Nizka samopodoba

Nagnjenost k perfekcionizmu

Zavračanje ali odpor do odhoda v šolo