Branje otrokom posredno pomeni, da smo si vzeli čas zanje in z njimi delimo svoje znanje in jim dajemo s tem občutek, da jih imamo radi. Najbrž je ta občutek topline in pripadnosti tisti, zaradi katerega otroci kar poskočijo od veselja, ko jih vprašamo, če bi želeli, da jim preberemo kakšno knjigico. To je namreč čas, ki je namenjen le za vaju in otroku še kako zelo pomeni. 

Kdaj začeti prebirati otrokom knjige in pravljice?

Čim prej. Nekatere mamice začnejo prebirati zgodbice na glas že v času nosečnosti. Nikoli namreč ni prezgodaj, da bi začeli otrokom brati in nič ne bo narobe, če prebirate uspavanke, kratke pravljice in bibanke novorojenčku že prve dni, ko ga pripeljete domov iz porodnišnice. Vaša barva in intonacija glasu sta namreč zanj nekaj najbolj pomirjujočega. Otrok v prvih dneh spoznava in doživlja ves svet skozi vas, zato mu le berite že od ranega otroštva in ga seznanjate z literaturo. Tako bo otrok branje spoznal kot nekaj prijetnega in koristnega, kasneje pa bo lažje povezal slušno besedo s podobo v knjigi in v tistem trenutku bo to pomenilo, da otrok že razume vsebino knjige in aktivno bere oz. spremlja zgodbo z vami. Nekako večina staršev bere otrokom pred spanjem. Torej, ko otroka stuširajo in oblečejo v sveža oblačila, je čas za umiritev. In kaj je boljše, kot branje uspavank ali čudovitih pravljic, ki bodo otroka zazibale v sen? Lahko pa kasneje tudi motivirate otroka z branjem tako, da le to označite kot nagrado. Torej, če bo pomagal pospraviti ali bo pojedel celotno kosilo s krožnika, ga bomo nagradili z branjem. Tudi na ta način bo dojemal to kot nekaj posebnega in pozitivnega, kar tudi je. Pomembno je namreč predvsem to, da postane za otroka knjiga nepogrešljiv del vsakdana in branje nekaj povsem samoumevnega.

Kaj brati otrokom?

Pomembno je, da otrokom beremo vsebine, ki so zanje primerne in da jih beremo že od ranega otroštva dalje. To vključuje vse slikanice, bralna gradiva za otroke, igralne knjige, poučno literaturo, kot so enciklopedije o živalih in naravi ter otroške revije. Otroka je treba spodbujati tudi na način, da ga vključujemo v samo vsebino prebranega, ga sprašujemo vmes o poteku zgodbe in ilustracijah ter ga prosimo, da nariše kaj, kar mu je bilo v zgodbi najbolj všeč ali pa si je najbolj zapomnil. Obstajajo že tudi knjižice, ki imajo na koncu strani kakšne uganke in vprašanja, ki se navezujejo na samo vsebino, s katerimi lahko preverite, koliko si je otrok zapomnil in koliko spremlja vaše branje in pripovedovanja. Lahko pa sami sestavite uganke in vprašanja ter na ta način vzpostavite interakcijo otroka z vsebino knjige. 

Kaj pomeni branje za otroke?

Branje otrokom omogoča vrsto izobraževanja in odkrivanja sveta ter domišljije. Če otroku beremo, na ta način znatno vplivamo na razvoj njegovih intelektualnih, jezikovnih, socialnih, čustvenih in domišljijskih sposobnosti. Še posebej v današnjem svetu, ko smo obdani z različnimi hitrimi teksti, besedili in sporočili, je pomembno, da se otrok opismeni in navadi na estetsko doživljanje literature. Z branjem različnih vsebin pa se otrok nauči tudi empatije, sposobnosti vživljanja v druge zgodbe in hkrati se, če mu beremo kakovostne vsebine, nauči tudi spoštovanja do drugih ljudi, raznih naukov in prijaznih gest, ki so ponavadi glavna sporočila zgodbe. Ko je zgodbe konec, se z otrokom pogovorite o njeni vsebini in ga vprašajte, kako mu je bila všeč, ter preverite, če ima morda pripravljena kakšna dodatna vprašanja.

Triki, s katerimi bo branje bolj zanimivo

Nekatere zgodbe so dobre za branje v mirni intonaciji in monotono. Vendar pa je večina zgodb v otroški literaturi napisanih na način, da se z malce domišljije in dobre volje lahko prelevite v rjovečega leva, v prestrašeno žabo, šarmantnega princa ali nejevoljno kraljico. Uporabite različne glasove, poskusite se vživeti v različne like in dramatizirajte. Otroci vas prav gotovo ne bodo gledali po strani, kot bi to storil kolega v službi ali neznanec na vlaku. Ravno nasprotno – nad vašimi interpretacijami bodo navdušeni, gledali vas bodo z velikimi očmi in se vmes hihitali ali pa spremljali z odprtimi usti. Na ta način bo otrok s pomočjo intonacije vašega glasu in interpretacijo lika, kaj kmalu razumel tudi, kdo v zgodbi je prijazen in kdo zloben, ter bo oblikoval tako imenovano kritično poslušanje pravljic in pripovedk. Kasneje, ko so otroci nekoliko večji, da lahko sledijo zgodbi v pravljici, jim lahko besedilo najprej preberete, potem pa določen del ponovite in se pri tem zanalašč zmotite, otrok pa bo z veseljem odkril napako in vas popravil. Na ta način boste vedeli, da spremlja vaše branje in se tudi malce nasmejali.

Poznate rek, ki pravi, da se pot proti znanju začne z obračanjem strani? Če je še niste, jo obrnite zdaj. Boste videli, teža vsega dneva bo odpadla z vaših ramen, ko vas bo vaš malček spremljal z vso toplino in bo tistih 10 minut na dan namenjenih le za vaju in vajin odnos. Naj branje postane vaša vsakodnevna rutina.