Rene Mlekuž, 33-letni nekdanji vrhunski alpski smučar, danes pa lastnik podjetja, ki drugim podjetjem pomaga izboljševati kakovost delovne klime znotraj organizacije, in njegova žena, 28-letna Nika, sta v letošnjem letu svojo ljubezen potrdila še z rojstvom hčerkice Lije. Zaupala sta nam podrobnosti Nikine nosečnosti in nasmejano zatrdila, da v starševstvu neizmerno uživata.

Nika, kako je potekala vaša nosečnost?

Moja nosečnost je potekala nekako tako, kot jo opisujejo v knjigah. Slabost in bruhanje v tretjem mesecu, super počutje in veliko energije od četrtega do sedmega meseca, naporno in že težko pričakovan porod v zadnjem mesecu. Celotno nosečnost lahko opišem kot zelo zelo lepo, brez zapletov. Mislim, da sem jo doživljala zelo pozitivno in da se nisem posebej spremenila. S čustvenostjo in nihanji v počutju pa se soočam že od nekdaj in razen zadnjega meseca nisem imela večjih izpadov. Je bil pa zadnji mesec res zelo naporen in takrat sem bila čustveno veliko bolj nestabilna.

Ali ste se na to obdobje posebej pripravljali? Ste prebirali knjige o nosečnosti, forume?

Posebnih priprav nisem imela. V zadnjem mesecu sem prebrala, kako poteka porod, in se pozanimala o vseh možnih načinih poroda (od naravnega do epiduralne anestezije). Forumov nisem brala, saj si mnenja in izkušnje žensk niso povsem enaka. Kar me je zanimalo, sem prebrala v knjigi ali vprašala svojo ginekologinjo.

Kaj pa športna aktivnost v času nosečnosti? Ste morda hodili na kakšno posebno telovadbo (plavanje, aerobika za nosečnice)?

Vso nosečnost sem bila aktivna. Nisem dosti spreminjala svojih športnih navad, določene vaje sem le prilagodila svojemu stanju in počutju. Hodila sem v fitnes, na pilates, sprehode, aerobiko za nosečnice ... Edino v zadnjem mesecu nisem več mogla telovaditi, saj sem potrebovala več počitka.

Kako je potekal porod? Ste rodili na določen rok? Kdo vas je peljal v porodnišnico?

Porod je potekal lepo in brez zapletov, v dveh urah je bilo vsega konec. Rodila sem teden dni prezgodaj, v porodnišnico pa me je odpeljal Rene, ki je bil tudi prisoten pri porodu.

Kako ste rodili − po naravni pot, s pomočjo epiduralne anestezije, s carskim rezom?

Želela sem roditi v Postojni s pomočjo epiduralne anastezije, vendar so se popadki začeli hitro in hitro stopnjevali, tako da nisva prišla do Postojne. Rodila sem po naravni poti v Ljubljani. Priznam, da me je malo stisnilo, ko sem bila na CTG v Ljubljani in so mi rekli, da bom kar zdaj rodila in da mi ne morejo dati epiduralne anestezije, vendar sem se hitro umirila in se v glavi prepričala, da bo pač tako. Bolečine so bile hude, vendar pa sem poslušala babico in upoštevala vse njene nasvete, kar je res pomagalo. Vsem ženskam, ki so še pred tem doživetjem, priporočam, da ne paničarijo ob bolečini, ampak ubogajo babico, saj njeni nasveti resnično pomagajo pri lajšanju bolečine in hitrem porodu. Prav tako mi je bil v izredno pomoč Rene, ki me je bodril in mi stal ob strani v vsakem trenutku. Že njegova prisotnost mi je dala več moči, kot sem mislila, da jo sploh imam.

Rene, kako ste vi doživljali porod?

Pri porodu sem bil zraven in bi mi bilo res zelo žal, če bi ta dogodek zamudil. Mislim, da se vsak očka strinja z mano, da se ta čudež ne more primerjati z ničimer v življenju. Poklon in spoštovanje vsem mamicam!

Kako sta se počutila, ko sta malo štručko prvič stisnila k sebi?

Rahel strah, saj v prvih trenutkih ne veš, kako bi to malo bitjece sploh prijel. Pozneje se vsak dan bolj zaljubljaš in vsak dan bolj dojemaš, da je ta mali čudež tvoj. Vsak dan je nekaj novega.

Nika, ali dojite, kakšni občutki vas ob tem prevevajo?

Izključno dojim in ob tem uživam. Se pa ob dojenju porajajo različni občutki, od občutka ljubezni, ki jo čutiš do otroka, do skrbi, ki te preplavljajo ob tem nemočnem bitju.

Življenje se je s prihodom dojenčice zagotovo spremenilo. Kako? Se je vajino življenje umirilo ali je ravno nasprotno?

Malo se pa je spremenilo. Vendar ne tako drastično, kot mislijo nekateri. Res je, da v začetnem obdobju nameniš otroku vseh svojih 24 ur, vendar ti to ni težko. Umirilo se je v smislu, da smo več doma, kot sva bila prej z Renejem, vendar ne dvomim, da se bo tudi to kmalu vrnilo na stare tire.

Ali je Lija pridna dojenčica?

Zelo!!!

To je vajin prvi otrok. Bosta družino še povečala?

Absolutno! Kdaj in za koliko, pa še ne veva …

Kako sta izbirala ime? Sta že vnaprej vedela, da bo punčka?

Ime za punčko sva imela izbrano, še preden sem zanosila. Ob gledanju neke risanke sva se spogledala in rekla, da bo tako ime najini punčki, če jo bova imela. Ko sva izvedela, da bo deklica, o imenu ni bilo več govora.

Kako bosta vzgajala Lijo? Katere so tiste vrednote, ki jih spoštujeta vidva in jih bo tudi ona?

To je zdaj še zelo težko reči. Vrednot, kot sta spoštovanje in ljubezen, se bo vsekakor učila od naju, preostalo pa me vprašajte čez nekaj let!

Kakšna starša sta?

Hmmmm ... Odlična!!! Haha. Predvsem jo imava brezpogojno rada in mislim da je to, da ji ljubezen izkazujeva vsak dan, največ, kar ji lahko dava.

Ali vama stari starši pomagajo?

Za zdaj še sama skrbiva za vse, saj se moramo mi trije najprej navaditi na skupno življenje in se ustaliti. Verjamem, da bi stari starši želeli biti bolj v pomoč, kot jo midva trenutno sprejemava, vendar bo za to še dovolj časa ...

Bosta dala hčerko v vrtec ali jo bodo pazili stari starši?

V vrtec.

Rene, glede na to, da ste bili vrhunski športnik, ali bosta hčerko vzgajala v športnem duhu? Ali bo smučala?

Šport mi je dal največ v življenju, tako da če se bo ukvarjala s športom, bom lahko samo vesel. Res pa je, da je vrhunski šport zelo krut, in če bi ji lahko s čim prizanesel, so to poškodbe. Smučala verjetno bo, ampak srčno upam, da ne tekmovalno. Sicer pa nikoli ne veš, kako se življenje obrne, v vsakem primeru ji bova stala ob strani.

O članku lahko poklepetate tudi na forumu.