Od rojstva prvega otroka Juda je 26-letna Škotinja Junelle Wilson vedela, da stvari ne potekajo vedno tako, kot bi si želeli. Prvorojenca je želela roditi v vodi v bolnišnici v Obanu, najbližjem mestu, vendar ji ni bilo usojeno. Ker se je dojenček zagozdil v njeno medenično kost, so jo morali odpeljati v glasgowsko bolnišnico.

Trajekt ni vozil …

Tudi pri drugem porodu ni vse potekalo gladko. Ker je začela rojevati sredi noči (ob 23:30) in še na nedeljo, ko trajekt več ne vozi, so morali poklicati rešilni čoln. Z možem sta babico poklicala šele ob treh zjutraj, ko pa je končno prispel še rešilni čoln, je bila Junelle odprta že osem centimetrov.

Zdelo se ji je, da ima še dovolj časa, da jo prepeljejo. “Čoln je videti kar velik, vendar ima notri le tri stole,“ se spominja mlada mamica. Na čolnu je bilo tiste noči osem članov posadke, večinoma pa so bili kar na palubi, verjetno zato, da so se izognili kričeči nosečnici v podpalubju.

Oteženo dihanje

Zibanje čolna je Junelle pomirjalo, ko pa so zapeljali v pristanišče in upočasnili, je začutila močan popadek in odtekla ji je plodovnica. Noge je dvignila na nasprotni stol in Van je bil kmalu zunaj. Vendar ga sprva sploh ni bilo slišati, saj je imel težave z dihanjem. Babica mu je pomagala s kisikovo masko, ki jo je našla na krovu.

Tri minute kasneje se je Junelle omotično opotekla z rešilnega čolna do reševalnega vozila, z brisačo ovito okoli sebe. Njen partner Stuart je Avstralec in je bil ves čas povsem miren. Malo ga je skrbelo le, ker je Van potreboval kisik, drugače pa je bil nad dogajanjem navdušen.

Tako naravno!

Še isto popoldne sta se starša z novorojencem s trajektom odpravila nazaj domov. Junelle na celotno izkušnjo nekaj dni ni niti pomislila. Pravi, da se dogodkov pred štirimi meseci spominja kot neresničnih in malo grozljivih, vendar tudi zelo posebnih. “Prvega otroka sem rodila v bolnišnici z infuzijami in zdravniki, ki so prihajali in odhajali,“ se spominja. “Moj drugi porod je bil nekako prvinski in veliko bolj naraven. Morda bi tako tudi moralo biti – hitro in brez pretirane panike.“