Sezonski alergijski nahod se pojavlja v času od zgodnje pomladi do pozne jeseni, odvisno, na kaj je otrok alergičen. O težavah in zdravljenju smo se pogovarjali z dr. Majo Skerbinjek Kavalar iz alergološke ambulante za otroke in mladostnike v Mariboru.

Kaj je seneni nahod in zakaj ga tako imenujemo?

Alergijski nahod je posledica preobčutljivosti za snovi iz okolja, torej alergenov, ki jih človek vdihuje. Prizadete so sluznice zgornjih dihalnih poti, nos in obnosne votline, včasih tudi oči. Nastopa kot samostojna bolezen, lahko pa spremlja druge alergijske bolezni, kot so astma, atopijski dermatitis in nutritivna alergija.

Kateri alergeni najpogosteje povzročajo težave?

Izločki pršice, dlaka domačih živali in plesni so alergeni, ki povzročajo alergijske simptome vse leto in so vzrok za celoletni alergijski nahod. Temu pravimo persistentna oblika. Sezonski alergijski nahod pa je posledica alergije v določenem obdobju, na primer v času cvetenja dreves, trav ali plevelov. Pravimo mu intermitentna oblika nahoda.

Ali ima bolnik lahko težave z obema oblikama alergijskega nahoda?

Da. Bolnik ima lahko obe obliki. Težave ali simptomi alergije pa se lahko iz sezone v sezono spreminjajo in prehajajo od blagih simptomov v hude in obratno. Glede na prizadetost sluznic in stopnjo težav nastopata obe obliki z blagimi simptomi, zmernimi in hudimi simptomi.

Kako pogosto se pojavlja pri otrocih?

Incidenca ali pogostnost pojavljanja pri otrocih je okoli 25 do 30 odstotkov. V zadnjih 20 letih se je pogostnost pojavljanja alergij v urbanem svetu povečala za 30 odstotkov tako pri odraslih kot pri otrocih.

Katero obdobje cvetenja je najbolj problematično in katere cvetoče rastline najpogosteje povzročajo težave?

Sezonski alergijski nahod se lahko pojavlja v času od zgodnje pomladi do pozne jeseni, odvisno, na kaj je otrok alergičen.
Pelodi zgodaj cvetočih dreves – npr. leske – se pojavljajo že meseca februarja, odvisno od vremenskih razmer in kraja bivanja. V marcu in začetku aprila sledijo pelodi pozno cvetočih dreves – breze, gabra, jesena, kostanja. Konec aprila, maja in junija cvetijo trave, julija in avgusta pa pleveli – ambrozije in pelina.

Bolnika zdravimo do konca sezone cvetenja, kar je zelo različno, glede na vremenske razmere in kraj, kjer biva. Seznanimo ga s pelodnim koledarjem, ki se razlikuje za različna območja Slovenije in je odvisen od tamkajšnjega podnebja. Hitre vremenske spremembe, nenavadno toplo ali hladno obdobje, spremenijo čas cvetenja in količino alergenov v zraku, tako da pelodni koledar upoštevamo vedno skupaj z vremenskimi razmerami. V Sloveniji imamo štiri merilna mesta za določanje količine pelodov in tako lahko hitro in sprotno obveščamo bolnike z alergijo o koncentracijah pelodov v zraku.

Kdaj lahko posumimo, da gre pri otroku za seneni nahod?

Pri otroku posumimo na alergijski nahod, kadar začne ob jutrih kihati, smrkati in ima izcedek iz nosu. Običajno ga srbi nos, zato ga drgne ali dela grimase. Lahko ga srbijo tudi oči, se mu solzijo ali se mu vnamejo. Potoži zaradi žgečkanja v žrelu, srbenja ušes, pokašljevanja ali pogrkavanja. Pri nekaterih je prisotna zapora nosu; kadar je stalna, otrok govori skozi nos. Vseh teh simptomov ne spremlja temperatura, slabo počutje ali splošni znaki okužbe, kar je značilno za navaden prehlad ali nahod.

Kako blažimo simptome?

Zdravila, ki jih uporabljamo pri alergijskem nahodu, delujejo lokalno na sluznice ali učinkujejo sistemsko. Lokalno uporabljamo dekongestive (zdravila, ki delujejo neposredno na krvne žile v nosni sluznici in tako zmanjšajo zamašenost ter voden izcedek iz nosu), lokalne antihistaminike (zdravila, ki omilijo večino bolezenskih znakov alergije) in lokalne kortikosteroide, ki učinkovito ublažijo vse simptome, tudi smrkanje. Sistemski antihistaminiki ublažijo vse simptome, vendar jih ponavadi kombiniramo z lokalnimi zdravili.

Kdaj je primeren čas za zdravljenje?

Z zdravljenjem začnemo štiri tedne pred sezono cvetenja oziroma pred pojavom alergenov, ki bolniku povzročajo težave. Tako telo pripravimo na vdor alergenov.

Pri zmerni ali hudi obliki pa priporočamo čiščenje nosu s fiziološko raztopino, lokalni antihistaminik enkrat do dvakrat dnevno in/ali lokalni kortikosteroid enkrat do dvakrat dnevno, sistemski antihistaminik enkrat na dan in/ali antilevkotrien enkrat na dan.

Ali je zdravljenje in blažitev simptomov pri otrocih težje kot pri odraslih?

Načeloma ne, le da otroci običajno odklanjajo kapljice za oči in pršila za nos. Kortikosteroidna pršila jim lahko povzročajo hudo izsušitev nosne sluznice, zato jih zavračajo.

Ali se huda oblika senenega nahoda lahko razvije v drugo obliko bolezni?

Seneni nahod se lahko pojavlja skupaj s celoletnim alergijskim nahodom ali z alergijsko obliko astme. Govorimo o eni dihalni poti od zgornjega dela nosu do majhnih sapnic. Za vse tri bolezni je značilno alergijsko vnetje sluznic.

Je pojav senenega nahoda kakor koli povezan z že potrjenimi alergijami pri otroku?

Alergija pri otroku ima svojstven potek. Začenja se že v zgodnjem dojenčkovem obdobju kot prehranska alergija. Alergeni, ki povzročajo težave, so največkrat beljakovine iz kravjega mleka in jajc. Možni alergeni so tudi beljakovine v pšenici, soji, arašidih in drugih hranilih. Tarčna organa sta črevo in koža. Otroci z dokazano prehransko alergijo kasneje v 60 do 70 odstotkih pogosto zbolevajo zaradi alergije na inhalatorne alergene.

Kakšno vlogo igra dednost pri pojavu senenega nahoda?

Alergija je seštevek dednosti in okolja, v katerem biva otrok. Alergije ne podedujemo, le pogosteje se pojavlja v posameznih družinah. Danes vemo, da je za »prenos« alergije odgovornih več kakor sto genov.

Kaj svetujete staršem, da bi preprečili to nadlogo in kako naj v času cvetenja »prilagodijo« življenje?

Starši in otrok morajo vedeti, kakšne vrste bolezen ima otrok, kaj jo povzroča in kakšni so bolezenski simptomi. Šele ob poznavanju bolezni vedo, kako naj se je ubranijo, oziroma kako naj ukrepajo ob prvih simptomih. Vedeti morajo, kateri alergeni otroku povzročajo težave, da se jim lahko izogne in začne pravočasno jemati predpisana zdravila.

Prvi korak pri zdravljenju je izogibanje alergenom, ki povzročajo težave. Pogosto je to zelo težko, vendar je od tega odvisno nadaljnje zdravljenje in uspešnost le-tega. Za bolnike s sezonskim nahodom je pomembno, kako uredijo svoje bivalno okolje. Izogibajo naj se vsem znanim alergenom (pršici, plesnim, dlaki domačih živali) zaradi možnosti navzkrižne alergije.

Kaj pa v času cvetenja?

V času cvetenja naj se zadržujejo na prostem samo zaradi nujnih poti, kot so šola in dodatne aktivnosti. Otrok naj ne telovadi zunaj, se ne vozi s kolesom, ne igra nogometa ali drugih iger, ne hodi na sprehode. Le po dežju, ko ni v zraku alergenov, so vse naštete dejavnosti dovoljene. Bivalne prostore zračimo ponoči, kadar ni vetra, ali ob dežju.

Svoje mnenje o tej temi in izkušnje s senenim nahodom lahko delite tudi z uporabniki foruma.