Morda boste najprej pomislili na to, da ste tudi vi jedli sneg, ko ste bili majhni. Res je, pa prav nič vam ni bilo, kajne? Ko ste bili žejni in še niste hoteli domov, ste se na ta način odžejali. Ali pa ste ga lizali kar tako.

Sneg, ki ga otrok poje, nima takojšnega škodljivega učinka. V današnjih časih pa strokovnjaki vseeno odsvetujejo okušanje tega belega čudeža.

Veliko umazanije

Sneg vsebuje nešteto strupenih, umazanih in škodljivih snovi. Ne moremo ravno reči, da je zelo strupen, a kljub temu ni priporočljivo, da otrok nosi v usta nekaj, kar vsebuje toliko negativnih in škodljivih stvari. Sneg v mestu se močno razlikuje od tistega v gorah ali na deželi, saj se loči že po barvi, to pa je tudi eden izmed pokazateljev, kaj vse lahko vsebuje.

Frank Wania, kemik z univerze v Torontu opozarja: "Atmosfera izjemno učinkovito prenaša umazanijo sem in tja; tako lahko  nečistoče, ki jih v ozračje izpuščajo industrijski dimniki v Indiji, padejo na zemljo s snegom v Kanadi.“

Znanstvenik z inštituta Argonne National Laboratory dr. Jeff Gaffney je še bolj natančen - pravi, da lahko snežinke vsebujejo katerokoli stvar ali snov, ki lebdi v zraku. To so lahko kemikalije, ki se nahajajo v kislem dežju, bakterije, sulfati, nitrati in celo svinec iz delov sveta, kjer še vedno sežigajo gorivo, ki vsebuje svinčeve primesi. 

Kakšen je "slovenski" sneg?

Kot je za bibaleze.si pojasnil Peter Otorepec  z Inštituta za varovanje zdravja RS, kakovost zunanjega zraka nadzorujejo, kakovosti snega pa ne. Onesnaženost snega je odvisna od lokacije. Najbolj onesnažen sneg je v neposredni bližini zelo prometnih cest in v urbanih okoljih, kjer ljudje za ogrevanje  uporabljajo drva in premog. V takem snegu lahko najdemo delce gum, soli, saj (razlog so tudi izpušni plini dizelskih vozil), na katere so vezane tudi nevarne snovi. Občasno pride z južnimi vetrovi sneg, ki lahko s seboj prinese tudi saharski pesek.

Zato le opozorite malčka, naj na snegu uživa, je pa raje kaj bolj zdravega in hranljivega!