Strokovnjaki za otroke pravijo, da še vedno drži, da je iskrenost lepa čednost, vendar pa ne vedno. Občasna mala nedolžna laž verjetno ne bo povzročila trajne škode. In včasih resnica – še posebno popolna resnica – malčku, ki še ni zadosti star, da bi jo prenesel, lahko bolj škoduje kot koristi.

Victoria Talwar, psihologinja na univerzi McGill v Montrealu, ki proučuje otroke in laganje, pravi: »Odvisno je od tega, o čem lažemo. V mnogih primerih pa se izkaže, da laganje ni nujno.«

Vendar pa ne obsoja mater, ki se v trenutku obupa včasih zatečejo k nedolžni laži. Dokler ne postane laž stalnica. Tako se lahko izognemo nepotrebnemu besnenju našega malčka in temu, da bi se same počutile osramočene ali nemočne, ko nam sredi trgovine malček začne na ves glas jokati, ker mu nočemo kupiti točno te čokoladice.

Tvegano pa je, če se prevečkrat zatečemo k lažem, saj lahko to sčasoma načne otrokovo zaupanje, ki ga ima le-ta v svoje starše. Nekatere neresnice, kot je zamolčanje tega, da je otrok posvojen, pa so lahko pogubne. Talwar je še dodala: »Res se počutimo izdane, ko nam nekdo laže. Še posebno, če nam je blizu.«