"Prvo preprečevanje alkoholizma, kockanja in motenj prehranjevanja se začne z dojenjem, to naj bi bili rezultati psiholoških testiranj,“ je povedala Taskova.

Dodala je, da tudi če ne obstajajo številke in konkretna dejstva, je dokazano, da obstaja zelo velika povezanost med otrokom in materjo prav zaradi dojenja. Otroci, ki niso dojeni, v poznejšem življenju lahko razvijejo določene motnje, saj veliko težje nadoknadijo zamujeno zadovoljstvo, ki ga dobijo z dojenjem.

"Te motnje so predvsem alkoholizem, anoreksija in bulimija, katerih vzrok so nezadovoljene oralne potrebe v otroštvu zaradi nedojenja," je še izjavila dr. Taskova.

Psihiatri se ne strinjajo

S trditvami Taskove se ne strinjajo niti največji zagovorniki dojenja. Najbolj kontroverzni psihiater Vladmiir Gruden je za Večernji list povedal, da izjave Taskove ne držijo.

"Dojenje je koristno za čustveni razvoj otroka, ni pa ključnega pomena, da bi zaradi nedojenja otrok razvil določene motnje. Razen hrane otrok pri prsih sesa ljubezen, vendar če ga mati takoj po hranjenju položi v posteljico in ga do naslednjega hranjenja ne pogleda, bo otrok čustveno prikrajšan in ima tako veliko možnosti, da čuti pomanjkanje ljubezni in s tem razvije določene motnje. Vsako dojenje se lahko nadomesti z dodatnimi nežnostmi in dotiki, ki ravno tako izkazujejo ljubezen," je dejal Gruden. Z njim se je strinjala tudi predsednica društva Štorklja Maja Tarle, ki pravi, da še nikoli ni slišala, da bi bilo dojenje povezano z delikventnim vedenjem.