O vseh teh vprašanjih smo se pogovarjali z dr. Barbaro Gnidovec Stražišar, dr. med., ki je specialistka otroške nevrologije in specialistka pediatrije ter se že več kot 20 let ukvarja s proučevanjem spanja in motenj spanja, pretežno pri otrocih.

Kaj je spanje in zakaj je pomembno? 

Spanje je fiziološki proces, nujno potreben za življenje. Funkcije spanja so raznovrstne, sodobna znanost pa ni še v celoti dognala, zakaj spimo. O pomenu spanja lahko sklepamo iz posledic pomanjkanja spanja, kot so motnje spomina, koncentracije, nagnjenost k debelosti, srčno-žilnim in možgansko-žilnim obolenjem, sladkorni bolezni, nekaterim vrstam raka in hitrejšemu staranju oz. nagnjenosti k zgodnejši demenci. Posledično zlasti pri najstnikih večja nagnjenost k tveganim oblikam vedenja, učni neuspešnosti, prometnim nesrečami in poškodbam pri delu.

Ali otroci tudi sanjajo? Kako jih potolažimo, če ugotovimo, da imajo nočne more?

Seveda tudi otroci sanjajo. Novorojenčki več kot polovico svojega spanja preživijo v t. i. aktivnem spanju, ki je predhodnik REM spanja, v katerem sanjamo. Pri nočnih morah jim moramo nuditi tolažbo in skušati najti vzrok teh težav.

Koliko ur naj bi spali otroci, da bi bili spočiti? In do katerega leta je primerno popoldansko spanje?

Priporočena količina spanja je odvisna od starosti otroka: dojenček 12 do 15 ur, malček 11 do 14, predšolski 10 do 13, šolarji 9 do 11, najstniki 8 do 10. Dnevni počitek večina ohrani do 3,5 leta, pa tudi do 5 let oz. vstopa v šolo. Dnevno spanje pri šolarju je znak premalo ali nekvalitetnega spanja.

Kakšne posledice lahko povzroči pomanjkanje spanca pri otrocih? 

Vedenjske motnje, razdražljivost, motnje pozornosti, spomina, posledično šolsko neuspešnost, slabo napredovanje na telesni teži ali debelost, pogostejše poškodbe, tvegane oblike vedenja.

Kako pa je z bujenjem sredi noči? Na kakšen način poskusiti otroku pomagati prespati celo noč brez vmesnih bujenj? 

Otroka je treba naučiti spati oz. zaspati. Pomagamo mu pri tem, da razume, čemu služi postelja in mu damo priložnost, da se nauči zaspati sam, v svoji postelji z uporabo ninice oz. prehodnega predmeta. Le na ta način bo lahko sam brez naše pomoči zmogel prehode med posameznimi ciklusi spanja ponoči, ko se normalno prebudimo in v primeru stalnih okoliščin, v katerih spimo, tudi brez težav znova zaspimo. Otroci, ki potrebujejo pomoč pri večernem uspavanju, se praviloma prebujajo tudi ponoči, ko si znova želijo pomoči pri uspavanju in tako kratka fiziološka prebujanja na prehodih med posameznimi ciklusi spanja postanejo prolongirana.

Je rutina pred spanjem pomembna? Kakšen nasvet za uvajanje večerne rutine? 

Rutina je zelo pomembna, saj da otroku neko predvidljivo stalnost in mu omogoča na ta način »nestresno« večerno ločitev od staršev. Pomembna je njena stalnost, stalen redosled dogodkov s stalno večerno uro in pomembno je tudi, da ni predolga. Kratko in sladko!

Kako ugotovimo motnje dihanja v spanju pri otrocih? Je ta motnja povezana s sindromom nenadne smrti pri dojenčkih?

Poznamo različne motnje dihanja. Najpogostejše pri otrocih so obstrukcijske motnje dihanja v spanju običajno zaradi povečanega žleznega tkiva žrelnice in mandljev. Te se kažejo s smrčanjem, čezmernim potenjem, jutranjim glavobolom, čezmerno dnevno zaspanostjo, ki se pri majhnem otroku lahko kaže tudi kot hiperkinetičnost. Centralne motnje dihanja v spanju so lahko povezane NNSD, če ob njih prihaja tudi do pomembnih padcev zasičenosti krvi s kisikom in bradikardnih padcev srčnega ritma. 

Kako ukrepati, če ugotovimo, da dojenčke med spanjem neha dihati? 

Dojenčka opazujemo, štejemo, kako dolg je dihalni premor, opazujemo dojenčkovo barvo, vzorec dihanja, potipamo in preštejemo pulz. Če je premor daljši od 20 sekund, ga taktilno stimuliramo, požgečkamo po podplatih, če še vedno ne diha, mu damo vpihe v sklopu oživljanja. Vedeti pa moramo, da so kratki dihalni premori do 10 sekund normalen vzorec dihanja, še posebej v fazi aktivnega spanja. 

Kaj je narkolepsija in kako jo prepoznati? 

Narkolepsija je nevrodegenerativna kronična bolezen, do katere pride zaradi propada t. i. hipokretinskih/oreksinskih nevronov, ki so pomembni za vzdrževanje budnosti. Prepoznamo jo po glavnem simptomu, čezmerni dnevni zaspanosti, ki se ji pogosto pridruži tudi katapleksija – izguba mišičnega tonusa, običajno ob čustvenih dražljajih ob povsem ohranjeni zavesti. Pri narkolepsiji se pojavljajo paralize v spanju in neprijetne služne ali vidne halucinacije ob uspavanju ali ob prebujanju.

Na kakšen način poteka zdravljenje motenj spanja pri otrocih? Kam se obrniti po pomoč? 

Zdravljenje je v prvi vrsti odvisno od vrste in vzroka za motnje spanja. Poznamo več kot 80 različnih vrst motenj spanja. Kadar menimo, da je spanje pri našem otroku problem, to omenimo otrokovemu pediatru, ki nam bo ustrezno svetoval ali pa nas napotil k strokovnjaku za motnje spanja. Eden izmed naslovov za obravnavo motnenj spanja je CMS - Center za motnje spanja.