Dojenček se pri približno treh mesecih starosti prvič zave, da je oseba zase. "Takrat so njegovi možgani že toliko razviti, da zna svojo osebo ločiti od mame. Vse v okolici začne doživljati zelo intenzivno in vsaka malenkost ga lahko zmoti pri dojenju. Običajno prehitro prekine podoj in zato slabše napreduje s težo ... Lahko je videti, kakor da je izgubil zanimanje za dojenje," se zaveda prim. Andreja Tekauc Golob, dr. med., spec. pediatrije, IBCLC - predsednica UNICEF-ovega odbora za spodbujanje dojenja. "Z večjo mobilnostjo otroka dobijo starši občutek, da se ne želi dojiti, ker ga okolica preveč zaposli. Pogosteje se doji ponoči, kar starše ponovno vznemirja," je opozorila.

V prvi vrsti je treba vedeti, da sprememba v obnašanju dojenčka ni nujno znak pomanjkanja mleka, je poudarila dr. Andreja Tekauc Golob. Spomnila je na raziskavo o vzorcih dojenja pri otrocih med prvim in šestim mesecem starosti, ko so avstralski raziskovalci ugotovili, da se s starostjo skrajšuje dolžina podoja, hkrati pa se podaljšuje čas med podoji. Količina popitega mleka s starostjo narašča od 95 do 102 mililitrov pri enem mesecu na med 113 in 135 mililitri pri treh mesecih in je obratno sorazmerna s pogostnostjo podojev. Količina mleka popitega na dan se ne spreminja bistveno od prvega do šestega meseca, čeprav je otrok uspešno in izključno dojen, je nanizala dr. Andreja Tekauc Golob.

Mamici, ki ima občutek, da se dojenček noče dojiti, svetuje, naj si znova vzame čas za dojenje, naj umakne morebitne moteče dejavnike, naj morda doji v poltemi. "Skrbno naj opazuje svojega otroka in poskuša ugotoviti, kakšne so njegove nove želje. Če bo slišala, da pije na dojki, in opazila, da je sicer zadovoljen, ima dovolj mleka. Opazuje naj tudi število mokrih plenic dnevno, ki naj bo več kot šest," je pozvala. Obenem lahko poskuša spremeniti položaj pri dojenju, tako da bo obema ustrezalo. Izčrpavanje mleka in ponujanja po steklenički načeloma ne svetuje, razen, če ima mamica zelo polne dojke. "Takrat si naj črpa manjšo količino mleka pred podojem. Če se ji zdi otrok lačen, pa lahko izčrpa mleko iz dojk in ga nahrani z izčrpanim mlekom, kar pa ni enakovredno dojenju na dojki," je razložila dr.  Andreja Tekauc Golob.

Na vprašanje, ali je možno, da bi dojenček zavračal materino mleko zaradi spremembe okusa, morda zaradi jemanja zdravil ali spremembi prehrane, je odgovorila pritrdilno. "Vse, kar je mati zaužila, se v majhnih količinah izloča tudi z mlekom, predvsem okus. Razlog za zavračanje dojke je lahko spremenjen okus mleka, kofein, nikotin, alkohol, zdravila. Tudi odišavljena materina koža otroku ne ustreza. Okus mleka se spremeni tudi, ko mati prvič po porodu dobi menstruacijo ali zanosi," je naštela. Hudi oviri pri dojenju sta lahko tudi neprehoden nosek ter glivična okužba materine bradavice in/ali otrokove ustne sluznice. Oboje zmoti uspešno dojenje in lahko povzroči zavračanje bradavic ter ju je potrebno zdraviti, je opozorila dr. Andreja Tekauc Golob.

Težavo pri dojenju lahko predstavljajo tudi zobki in občutljive dlesni. "Rastoči zobje lahko prekinejo uspešno dojenje in posebej se je potrebno potruditi, da ponovno steče. Podoj je potrebno prekiniti ali pa otroka močno stisniti k sebi, govoriti z njim, se mu posebej posvetiti, dojiti po njegovi želji. Včasih pomaga menjava okolja za dojenje in skrbno opazovanje, kdaj je konec podoja," je razložila dr. Andreja Tekauc Golob.

Poudarila je še, da vse zgoraj opisano velja za izključno dojenje. "Manj ko je otrok dojen, manj je opisanih vplivov, in enako je pri uživanju goste hrane. Tudi redna uporaba mlečnih dodatkov privede do predčasnega prenehanja dojenja, običajno v štirih do osmih tednih," je opozorila. Namreč, tvorba materinega mleka je odvisna od povpraševanja po njem - pogosteje kot je otrok dojen, več mleka se tvori. "Velja tudi obratno: manj kot je otrok dojen, manj mleka bo mati proizvajala. Matere, ki začnejo dodajati stekleničke preden imajo dovolj svojega mleka, se znajdejo v začaranem krogu, z manj in manj mleka in več in več stekleničk," je pojasnila.

Tako, torej. Vztrajati je treba in zaupati vase. Stroka v smernicah svetuje izključno dojenje do šestega meseca starosti otročka, ki naj se nadaljuje do njegovega drugega leta starosti. In ne skrbite - zdrav dojenček bo "vlekel", ko bo lačen, in bo praviloma (glasno) pokazal, če mu kaj ni po godu. Mamica mora spremljati, če njen otroček pomoči vsaj šest pleničk dnevno in če je na splošno zadovoljen. Ob morebitnem protestu med dojenjem naj se umakne v mirnejše okolje, spremeni naj položaj, vzame naj si čas. Predvsem pa naj se sprosti, prepusti in pozorno posluša. Otroček ji bo že povedal, ko bo lačen.