Tyler Gardner je na svet prijokala po le 26 tednih v varnem zavetju maternice, težka komaj dobrega pol kilograma. Njeno srce je začelo kmalu po rojstvu odpovedovati. Kirurgi v  melbournskem zdravstvenem centru Monash so v bitki s časom poskusili nekaj, česar ni pred njimi naredil še nihče: Tylerino drobceno, kot polovica češnje veliko srce, so povezali z zunanjim srčnim spodbujevalnikom.

Enajstkrat zanosila

Dekličini materi Rebecci Gardner so na pregledu v 19. tednu nosečnosti povedali, da ima dojenčica, ki jo nosi pod srcem, popolno srčno zaporo. Ta se pojavi pri enem od 200 tisoč  dojenčkov, vendar je le pri peščici res hudo. Za Rebecco je bila to že enajsta nosečnost, otroka pa je donosila le enkrat. Ko je izvedela, da je življenje njene hčerke ogroženo, je šla takoj v bolnišnico, kjer je bila 24 ur na dan pod budnim nadzorom zdravnikov.

„Bilo je zelo težko,“ je povedala. Močno si je želela, da bi hčerkica preživela. „Odmislila sem vse ostalo in le molila in mislila na najboljše,“ je še dodala mamica. A devet ur po rojstvu je začelo Tylerino srce biti vse počasneje, namesto da bi se utrip okrepil. Mati pa je upala, da bo kirurgom uspel  neverjeten podvig.

„Kot polet na Luno!“

Do sedaj so le peščici dojenčkov na svetu namestili zunanji srčni spodbujevalnik, vendar nihče med njimi ni tehtal manj kot 750 gramov. Dr. Alex Valdman pravi, da kirurgi v Melbournu preprosto niso imeli druge izbire, kot storiti, česar ni storil še nihče. „Podobno je kot leteti na Luno. Storiti smo morali nekaj, česar ni pred nami poskusil še nihče,“ je povedal.

Operacija je uspela in Tyler ima sedaj srčni spodbujevalnik, ki je večji od nje same. Upajo, da bo preživela dovolj dolgo, da ji bodo lahko namestili bolj običajen srčni spodbujevalnik, ki ga ne bo imela ob sebi, temveč tam, kamor sodi. Za najmanjši obstoječi srčni spodbujevalnik bo morala dojenčica še malo zrasti in pridobiti nekaj telesne teže, kar bo verjetno trajalo še vsaj tri mesece.

Tyler okreva

Dojenčici je pet dni po čudežni operaciji počilo še črevo in je potrebovala novo veliko operacijo. Vendar se sedaj mala borka počuti odlično. Njena mati pravi, da ima res majhne ročice, vendar vse medicinske sestre v bolnišnici ovije okoli prstkov.

Dr. Valdman pravi, da je dojenčica, ki je preživela prvi mesec življenja, že iz največje nevarnosti. Uspešna operacija pri tako majhnem dojenčku pa nedvomno predstavlja novo upanje za starše in kirurge povsod po svetu.