''Mati je zemlja, ki hrani otroka. Oče je sonce, pod katerim otrok cveti.''
(dr. Alfred Tomatis)

Ljubezen pred rojstvom

Otroci naj bi bili plod ljubezni med partnerjema. V maternici otrok raste in od matere dobiva hranila, ki jih potrebuje, da bo postal novo, enkratno človeško bitje. Tisto, kar se je začelo kot mikroskopsko majhno dvocelično jajčece, se do dvanajstega tedna že razvije v drobcenega, vendar povsem izoblikovanega otroka. Pravega premikanja morda ne čutite vse do 22. tedna, čeprav boste od 16. tedna naprej včasih zaznali občasno ''prhutanje''. Med 22. in 24. tednom otrok prvič odpre oči, požira in izloča plodovnico. Znanstveno je dokazano, da otrok pri 24. tednih (šestih mesecih) prvič sliši glasove od zunaj in začne razlikovati vaš glas in glas vašega partnerja. Sliši glasbo in še veliko drugih zvokov, ki jih zazna iz okolja, v katerem se giblje mama.

Ženske običajno v prenatalni dobi (nosečnosti) postanejo mnogo bolj čustvene in občutljive. Ker se spreminja telo, so nekatere v velikih skrbeh, da se odvečnih kilogramov ne bodo nikoli več znebile. To je seveda popoln nesmisel, če je hrana, ki jo uživate med nosečnostjo, uravnotežena in predvsem zdrava za otroka. Matere se običajno zelo bojijo, da se njihovim otrokom med nosečnostjo ne bi zgodilo kaj nepredvidljivega ali neprijetnega.

To so prva globlja čustvovanja, ki jih bodoča mati začuti v nosečnosti. Priporočljivo je, da si trebuh večkrat masira v smeri urinega kazalca, da veliko hodi na sprehode v naravo, se z otrokom pogovarja ali mu prepeva pesmi iz svojega otroštva. Vse to otroka pomirja in mu daje občutek varnosti in ugodja. Matere velikokrat skrbi, kako bosta potekala nosečnost in porod. Počasi se v njih razvija starševska ljubezen, ki je drugačna od ljubezni do partnerja. Zdravnik ginekolog ali ginekologinja vam bodo stali ob strani in bdeli nad vami, zato so take skrbi odveč.

Obdobje sprememb

Bodočim staršem priporočajo, da se včlanite v šolo za starše, kjer se seznanijo z vsem, kar morajo vedeti. Tam vas naučijo vse o negi dojenčka, pravilnem vedenju in sodelovanju pri porodu, izveste vse o spolnosti med nosečnostjo, o pravilnem dihanju med porodom ipd. Poleg tega se seznanite z drugimi nosečnicami, si izmenjate mnenja in izkušnje. Tečaje vodijo usposobljenje medicinske sestre, babice in patronažne sestre. Priporočljivo je, da se tečaja udeležita oba starša.

Zaradi hormonskih sprememb lahko čustva nosečnic zelo nihajo. Krivde pa ne smete vedno pripisovati samo hormonom, saj se morate počasi sprijazniti z veliko spremembo v življenju. Včasih lahko zapadete v depresijo in takrat morate nujno poiskati strokovno pomoč. O svojih čustvih se pogovarjajte tudi s partnerjem, prijateljicami in spoznale boste, da tudi druge, na videz neskončno srečne, doživljajo enake bojazni in mešane občutke kot ve.

Le malo dogodkov v življenju se lahko primerja z rojstvom otroka. Kmalu boste spoznali drobceno bitje, ki ste ga toliko časa nosili in hranili. Vloga partnerja je pri tem zelo pomembna, saj porodnici nudi tako čustveno kot telesno pomoč. Ker ga najbolje pozna, bo morda porodnica tesnobo ali jezo , ki jo nosi v sebi, stresla prav nanj. Na to mora biti pripravljen, da njenih besed ne bo jemal osebno.

Ljubezen in prvi trenutki po rojstvu

Takoj, ko se bo otrok rodil, bosta s partnerjem verjetno želela z njim preživeti nekaj trenutkov na samam. V tem času se začnejo tkati vezi med vama in otrokom. Otrok je takrat čuječ in se odziva na vajina glasova, ki ju že dobro pozna.

T.i. ''navezovanje'' se je kot revolucionaren pojem pojavilo v 70-ih letih prejšnjega stoletja. Raziskovalci so odkrili, da je prva ura življenja najbolj odločilen čas za vzpostavljanje stika med starši in otrokom. Enako pomemben kot prvi je tudi dolgoročen, vsakodneven stik z otrokom, zagotavljanje nege, hrane in ljubezni.

Obdobje simbioze

Beseda simbioza izhaja iz grščine: ''syn'' pomeni skupaj, ''bios'' pa življenje. V psihologiji izraz simbioza označuje skupnost dveh ali več oseb, v kateri je medsebojna odvisnost tako močna, da člen simbioze verjame, da ne bi mogel preživeti brez drugih članov simbiotske skupnosti. Obdobje simbioze se začne z rojstvom.

Porod je prehod iz ene oblike v drugo in je zato za otroka in za mamo zahteven čas. Narava je oblikovala življenje po porodu tako, da je za mater in za otroka najbolje, če čas preživljata skupaj. Tvorita psihosomatsko celoto; koristi so za oba tako fizične kot psihične. Ločitev novorojenčka od matere je za sesalce nenaravna in prekinitev simbiotičnega odnosa bi obema bitjema povzročilo občutek zavrženosti. Oba potrebujeta fizičen stik in s tem zagotovilo, da se življenje nadaljuje. Mati lahko svojega otroka končno prime v naročje, ga boža in z njim govori, otrok pa spozna svojo mamo, ki mu je devet mesecev dajala varno zavetje. To je še posebej občutljivo obdobje za materinstvo in navezanost. To posebno občutljivost novorojenčka in matere so obširno raziskali v živalskem svetu, a jo človeška bitja še vedno prepogosto oskrunijo...

Osnovne oblike skupnega življenja

Pestovanje: otroka lahko držimo v naročju na različne načine, vse je odvisno od materinih občutkov do otroka. Telesni stik z materjo otroku sporoča, ali ga mati sprejema ali ne, mu daje gotovost in mu pomaga ob prehodu v novo okolje.

Handling ali ustrezno ravnanje z otrokom: je način, kako uporabljamo naše roke, ko otroka negujemo, ga oblačimo, previjamo, kopamo, obračamo, dvigujemo ipd. Vse te dejavnosti potrebujejo materino pozitivno čustveno vlpetenost. Ko mama uporablja svoje roke za ljubeče negovanje otroka, postanejo te za otroka priložnost, da si pridobi znanje o sebi in o svetu, ki ga obdaja. Za otrokov razvoj je zelo pomembno, da poznamo osnove ustreznega ravnanja.

Hranjenje: predstavlja tako povezanost, da lahko upravičeno rečemo, da mati in otrok še enkrat postaneta ena oseba kot sta bila med nosečnostjo. Seveda je to mogoče le, če se otrok doji, ko dojka postane neposreden stik z mamo in se na ta način vzpostavita fizična in psihična enost.Tako lahko otrok večkrat na dan doživi srečo in povezanost.

O članku lahko poklepetate tudi na forumu.