Veliko jih obupa že v nosečnosti, ker so takrat bradavice zelo občutljive in je težko prenesti še sesanje ne preveč nežnega malčka (še posebej, če mu že rastejo zobki), nam je povedala Urška Savodnik, svetovalka za dojenje pri La Leche League Slovenija.

Proti dojenju v normalni, zdravi nosečnosti ni nobenih zdravstvenih razlogov (pozorne naj bodo predvsem matere, ki so imele izkušnjo prezgodnjega odpiranja materničnega ustja). O tandemskem dojenju velja razmišljati, če je starostna razlika med sorojencema zelo majhna, saj tako zagotovimo dovolj dolgo dojenje tudi za prvega otroka. Marsikatero mamico skrbi, ali bo novorojenček dobil kolostrum kljub dojenju prvorojenca. Odgovor je pritrdilen, saj so za tvorbo kolostruma zadolženi nosečnostni hormoni.

Kot pravi Urška Savodnik, tako dojenje prinaša kar nekaj prednosti: veliko čustveno prednost za starejšega otroka (manj ljubosumja ob rojstvu bratca ali sestrice), tudi za zaloge mleka se vam ni treba bati – še več, tandemsko dojenje lahko pomaga pri napredku šibkejšega dojenčka, mati ima manj težav z navalom mleka in zamašenimi mlečnimi vodi.

Mamice, ki bi rade tandemsko dojile, se lahko po pomoč obrnejo na LLL Slovenija: www.dojenje.si.

O tandemskem dojenju smo se pogovarjali tudi z dvema izkušenima mamicama.

35-letna Sonja je nekaj časa dojila oba otroka, ki sta danes stara štiri leta in poldrugo leto:

"V nosečnosti nisem imela z dojenjem starejše hčerke nobenih težav, le proti koncu mi je bil trebuh malce v napoto. Ker je bila zelo navezana na dojenje, sem kar odlašala z odstavljanjem; čas pa je tekel, porod se je bližal in takrat je res nisem želela odstaviti, da ne bi zasovražila dojenčka.
In po prebrani literaturi in spletnih straneh se mi je zdelo, da bo tandemsko dojenje za vse zanimiva izkušnja.

Ko se je rodil mlajši, sem hčeri dovolila dojenje šele potem, ko se je sin najedel. Patronažna sestra in pediatrinja sta me namreč prestrašili, da bi lahko mlajšemu primanjkovalo mleka. Vendar sem kmalu ugotovila, da je mleka dovolj in pozneje sta se večkrat dojila oba hkrati.

Ko je sin dopolnil štiri mesece, pa so se začele težave. Starejša hči ga je pri dojenju začela motiti, namesto da bi jedel, jo je gledal in se ji smejal. Zato sem prekinila dojenje obeh hkrati in se pogovorila s hčerko. Zmenili sva se, da se bo dojila le zvečer pred spanjem.

Oba otroka sem nato dojila malo več kot leto dni. Pred nekaj meseci se je starejša hči sama od sebe nehala dojiti. Danes menim, da ji ne bi nič manjkalo, če se ne bi tako dolgo dojila, pa vendar je bilo veliko lažje dojiti oba, kakor pa se med dojenjem pregovarjati in krotiti ljubosumje. Otroka sta zelo navezana drug na drugega, morda je k temu pripomoglo prav tandemsko dojenje."

34-letna Rahela je tandemsko dojila štiriletnega sina in enoletno hčer:

"Roko na srce – nikoli si nisem mislila, da bom lahko pisala o tandemskem dojenju, saj si v času nosečnosti s Črtomirom, ki danes šteje že skoraj štiri leta, nisem znala odgovoriti niti na vprašanje, ali bom dojila. Pred porodom se nisem opredelila niti za dojenje niti proti njemu, saj nisem vedela, kaj bo prinesel porod. Bi bilo skrajno neumestno, če bi bila velika zagovornica dojenja, potem pa nama dojenje zaradi nekega neznanega vzroka ne bi steklo. Če sem odkrita, se pred porodom z dojenjem sploh nisem ukvarjala. Vzela sem ga kot nekaj naravnega, nekaj, kar se 'dobi' v paketu z malčkom.
K temu, da je dojenje res uspešno steklo, je ogromno pripomogel Črtomir sam, saj je bil 'rojeni' jedec. Prve tri mesece namreč nisva počela nič drugega, kot se dojila, podirala kupčke, dremala in se spet dojila, podirala kupčke, dremala … Med dvema obrokoma sem si komaj ukradla toliko časa, da sem si lahko izčrpala preostanek mleka iz dojk. Če se danes ozrem v preteklost, lahko z gotovostjo trdim, da je bil Črtomir pravi mali odvisnež, ki brez dojke ni zdržal niti dobre tri ure. Dojil se je tudi po tistem, ko je upihnil prvo svečko na torti pa še drugo svečko in tudi tedaj, ko sem ponovno končno uzrla tako težko pričakovani plusek na testu za nosečnost.

Ko se je prvo navdušenje nad ponovno nosečnostjo poleglo, sem se začela spraševati, ali z dojenjem morda ne škodujem plodu. Ker je o dojenju v času ponovne nosečnosti v slovenski literaturi napisanega izjemno malo (na prste ene roke lahko preštejemo članke, ki obravnavajo to temo), sem se na forumu obrnila na svetovalke LLL, ki so mi pomagale tako, da so mi poiskale teme o dojenju v času nosečnosti in tandemskem dojenju na internetnih straneh, jaz pa sem brala in brala in brala …

Najverjetneje se vas ogromno sprašuje, zakaj Črtomira nisem odstavila v času nosečnosti ali pred njo, saj je bila druga nosečnost načrtovana. Tudi če bi želela odgovoriti na to vprašanje, ne bi mogla, saj ne vem, zakaj. Pač je tako nanesel splet okoliščin in moje prepričanje (v teh letih sem se iz analfabeta za dojenje prelevila v pravo poznavalko in vneto zagovornico), pa tudi dejstvo, da 'trenutno ni primeren čas, ker …

Oborožena z znanjem, ki sem si ga pridobila s prebiranjem člankov, sem prihajala do vedno novih spoznanj, ki so samo še bolj krepila mojo odločitev, da se bosta oba moja otroka odstavila sama, brez prisile, brez joka, brez kakršnih koli travmatičnih izkušenj. Zavedajoč se dejstva, da dojenje plodu ne škoduje, sem mirno dojila vseh devet mesecev, celo tisti dan, ko sem šla v porodnišnico. Pri tem me je zelo spodbujal naš pediater dr. Gustav Fodor, pa tudi moja osebna ginekologinja ni imela nič proti, dokler je bilo z našo sončnico vse v redu in je rasla ter se razvijala v skladu z vsemi pričakovanji.

Končno je na svet pokukala tudi naša tako težko pričakovana Iraja Živa. Porod je minil brez zapletov in čeprav sem rodila s CR v popolni anasteziji, sem jo prvič lahko podojila že v porodni sobi. Dojenje je steklo normalno, le da sem že v porodnišnici naletela na težave. Iraja Živa se kljub gromozanskim količinam mleka ni redila. Izkušene medicinske sestre na oddelku so takoj našle vzrok – Iraja se je, ker je bila pač novorojenček, najedla iz predmleka, gosto mleko, ki pa nima samo funkcije odžejanja, ampak predvsem hranjenja, pa je ostajalo v dojkah. Tako sem si morala pred vsakim podojem izčrpavati mleko, da je Iraja prišla do tistega pravega, gostega, redilnega mleka. No, tako se je šele tretji dan začela rediti in ni več izgubljala na teži.

Po prihodu domov pa se je začela moja 'celodnevna služba dojilje'. Črtomir je še pred odhodom v porodnišnico strogo določil, katera dojka bo njegova in katera Irajina in tega smo se striktno držali. Le da se je naenkrat Črtomir hotel dojiti tolikokrat kot Iraja – na vsaki dve uri. Posledica: v enem mesecu se je zredil za kilogram! Res je, da je tandemsko dojenje pri nas steklo več kot uspešno. Seveda to ne pomeni, da sem nenehno dojila oba. Naše dojenje je čez dan potekalo nekako tako: ob petih zjutraj se je najprej dojila samo Iraja, ker je brat še sladko spal, ob sedmih sta se dojila oba, potem spet samo Iraja, pred popoldanskim počitkom Črtomira sta se spet dojila oba, prav tako po tistem, ko se je zbudil, potem je pri dojenju do večera prevladovala Živa, zvečer pa sta se še enkrat podojila oba.

Naše dojenje je tako potekalo do 1. marca 2008. Tega tako pomembnega jutra za našo družino pa se je Črtomir kar naenkrat odločil, da se ne bo več dojil, ker je sedaj že velik fant. Njegovo odločitev smo vsi sprejeli z velikim navdušenjem in odobravanjem. Od tedaj na obeh dojkah kraljuje samo Iraja Živa. Čeprav je pred dobrim mesecem upihnila prvo svečko, nič ne kaže, da bi ji bilo dojenje kaj manjši užitek.

Danes vem, da sem se odločila prav. Ljudje v moji bližini so me pri aktu tandemskega dojenja podpirali, zato se jim zahvaljujem za vso strpnost, saj sem bila mnogokrat utrujena in včasih celo slabe volje, ker nisem imela v dnevu niti nekaj minut, ki bi si jih lahko utrgala samo zase. Predvsem pa sem hvaležna svojemu soprogu, ki me je spodbujal in mi nudil oporo v tem obdobju."

Mnenje in izkušnje lahko izrazite tudi na forumu.