Preden zadiha

Preko posteljice in vene v popkovnici otrok v maternici prejema vse hranilne snovi in kisik, opisuje Desmond Morris, avtor knjige Otrok. Kri iz vene priteče v srce skozi jetra, pa tudi neposredno skozi poseben venski vod. V plodovem srcu je kroženje krvi urejeno tako, da zaradi posebne odprtine med desnim in levim preddvorom večina krvi steče mimo nepredihanih pljuč. Plodov krvni obtok je prilagojen na razmere brez dihanja. Potem ko kri zakroži po telesu, odpadne snovi in ogljikov dioksid zapustijo plodov obtok po arterijah v popkovnici in se skozi posteljico izločajo v materino kri.

Prvi vdih

Starši, ki se zazrejo v obraz svojega novorojenčka, se najbrž niti zavedajo ne, kaj se v prvih trenutkih dihanja sploh dogaja v otrokovem telesu.

Ko prekinemo popkovnico in s tem pritok kisika od matere, se dvigne koncentracija ogljikovega dioksida, kar povzroči, da otrok vdihne zrak in razširi svoja prej sesedena pljuča. In ko začne novorojenček dihati, sledijo temu še druge spremembe v njegovem telesu. Odprtina v srcu se zapre, venski in arterijski vod prenehata delovati. Zaprejo se žile, ki vodijo v popkovnico in iz nje. Vsa novorojenčkova kri sedaj zakroži tudi čez njegova pljuča in v trenutku je vzpostavljen krvni obtok - prav tak, kot ga imamo odrasli. Vse to se dogaja v telescu novorojenčka, medtem ko osupli starši zrejo v mali obrazek, v na videz nemočno kepico.

Novorojenčkov srčni utrip

V trenutku porajanja naredi novorojenčkovo srce 180 utripov na minuto! V nekaj urah po porodu se utrip zniža na 140 in se nato v prvem letu življenja še naprej postopno znižuje. Pri letu dni naredi dojenčkovo srce približno 115 utripov na minuto, kar je še vedno več kakor srce odraslega človeka, ki utripne od 70 do 80-krat na minuto.

Prebavila

Novorojenčkov želodček je zelo majhen, vendar se že takoj, ko otrok začne sam dihati in s tem požirati zrak, razširi na štiri- do petkratno velikost. Hkrati se spremeni tudi položaj želodca v trebušni votlini. Njegova prostornina je ob rojstvu okoli 30 ml in se v prvem tednu, ko začne uživati mleko, podvoji. Do enega leta se potroji, pa vendar meri še vedno samo eno desetino odraslega želodca.

Novorojenčkovo črevesje je dolgo približno 340 centimetrov. To se morda sliši veliko, toda do odrasle dobe se ta dolžina še podvoji. Črevesna stena je nenavadno tanka in mišičje v njej je šibko. Zato dojenček še nekaj mesecev po rojstvu ne more uživati trde hrane.