Delež žensk, ki s svojim delom in zaslužkom prispevajo k boljši ekonomski podlagi, v razvitih državah narašča. Ženske se zaposlujejo, ker si želijo biti ekonomsko neodvisne, hkrati pa uveljaviti svoje sposobnosti tudi izven doma in gospodinjstva. Na delovnem mestu so deležne potrditve in možnosti za napredovanje.

Usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja je eden najpomembnejših pogojev za uveljavljanje enakih možnosti med spoloma, še posebej pri zaposlovanju in na trgu dela.

Diskriminacija delodajalcev

Dejstvo, da se ženske na trgu dela srečujejo z neenako obravnavo in diskriminacijo, potrjujejo klici na anonimno in brezplačno telefonsko številko (080 12 13), ki od leta 1998 deluje na Uradu za enake možnosti. Analiza klicev kaže, da so problemi žensk na delovnem mestu najpogosteje povezani z nosečnostjo in materinstvom. Ženska marsikdaj ne dobi zaposlitve, zato ker še nima otrok oziroma ker jih ima. Zaposlitve za določen čas ji ne podaljšajo, takoj ko delodajalcu sporoči, da je noseča. Še vedno se dogaja, da delodajalci delavkam grozijo z odpuščanjem, če so odsotne z dela zaradi nege bolnega otroka.

Slovenske matere vse starejše

Po podatkih statističnega urada se je v letu 2007 v Sloveniji rodilo 19.823 otrok – največ v zadnjih petnajstih letih. Podatki tudi kažejo, da so matere vse starejše in da materinstvo odlagajo na kasnejša leta. Za 0,2 leta se je zvišala tudi povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka; tako so imele lani matere ob rojstvu prvega otroka v povprečju 28,2 leta. To je doslej najvišja starost žensk ob rojstvu prvega otroka po drugi svetovni vojni.

Podatki tudi kažejo, da so bile najbolj rodna skupina v letu 2007 ženske v starostih 28, 29 in 30 let. 1000 žensk te starosti je v povprečju rodilo 119 otrok. Toliko otrok so na primer pred petnajstimi leti rodile matere, ki so bile stare 23 let. Najbolj pa se je povišala rodnost med ženskami, starimi 34 let. Tretjina žensk, ki so v letu 2007 prvič postale matere, je bila starejših od 30 let.

Raziskava o starševstvu

Raziskava o starševstvu izpred treh let je pokazala, da so problemi žensk na delovnem mestu najpogosteje povezani z nosečnostjo in materinstvom ter da je zaradi načrtovanega starševstva ali starševskih obveznosti imelo težave pri iskanju zaposlitve 17 odstotkov v raziskavo vključenih oseb. Skoraj četrtino anketiranih so delodajalci med pogovori o zaposlovanju spraševali o načrtih glede otrok; pogodbo o soglasni prekinitvi delovnega razmerja zaradi morebitnega starševstva je dobilo v podpis dva odstotka v raziskavo zajetih oseb.

Med drugim so ugotovili, da porodniški dopust (dopust za nego in varstvo otrok) izrabijo večinoma ženske – 91,9 odstotka, moški pa 12,3 odstotka. Očetovski dopust je izkoristilo 35 odstotkov anketiranih očetov in 24 odstotkov partnerjev anketirank – povprečno v trajanju 14 dni (več dni so izkoristili moški v zunajzakonski skupnosti, samozaposleni, moški v javnem sektorju in moški na podeželju).

Podatki so pokazali, da 46 odstotkov otrok anketiranih obiskuje javni vrtec, 17 odstotkov jih čuvajo stari starši, 16 odstotkov pa anketirane osebe same (od teh je več žensk). Po otroke hodi v vrtec 51 odstotkov anketirank in 24 odstotkov partnerjev ter 20 odstotkov anketirancev in 11 odstotkov partneric. Skoraj polovica staršev ne hodi po otroke v vrtec – večina (60 odstotkov) zaradi delovnih obveznosti!