Dojenje je kompleksno zdravstveno vedenje: vključuje dve osebi, nanj pa vpliva množica odločitev. Te odločitve so raziskovalci skrbno analizirali in na podlagi tega izdali kopico priporočil. Jasno je: dojenje je pravica otroka in pravica matere, nikakor pa ne tudi njena dolžnost. To torej pomeni, da se lahko mama sama odloči, ali bo otroka hranila s svojim mlekom, strokovnjaki iz Mednarodnega gibanja za prehrano otrok (IBFAN) pa svarijo, da bi morale matere po svetu imeti verodostojne informacije o prednostih in slabostih dojenja. Opažajo namreč, da se v javnosti pojavlja vse več neresnic in zavajanj.

Dojenje je pravica tako otroka kot matere, ki jo ščiti tudi kar nekaj točk Konvencije o otrokovih pravicah OZN iz leta 2013. Ta priporočila WHO podpirajo številna zdravstvena ministrstva v EU, ki so izdala podobna priporočila na nacionalni ravni. Obstaja namreč kopica znanstvenih dokazov, da so dojenčki, ki uživajo materino mleko, veliko bolj zdravi. Ekskluzivno dojenje v prvih šestih mesecih življenja naj bi namreč zagotavljalo normalno rast, optimalen razvoj in zdravje dojenčka. Nato bi bilo glede na priporočila strokovnjakov dobro začeti postopno dodajati še ustrezno dopolnilno hrano. Tak način hranjenja naj bi namreč močno zmanjšal poznejšo verjetnost okužb, prekomerne telesne teže, debelosti, rakavih obolenj ter kroničnih bolezni.

Po besedah Maryse Arendt z organizacije IBFAN se trenutno število mater, ki se odločijo za dojenje, v posameznih državah EU precej razlikuje, je pa daleč od ciljev, ki so si jih zastavile vodilne javne agencije za zdravje. Poleg tega številk v Evropi niti ne moremo primerjati med seboj, saj na nacionalnih ravneh ni povsod splošno določenih merilnih indikatorjev, v nekaterih državah pa števila doječih mater niti ne beležijo. Izsledki raziskav specializiranih organizacij sicer kažejo, da matere nehajo dojiti prej, kot so prvotno načrtovale, razlog je pomanjkanje ozaveščenosti, podpore in informiranosti ter omejitve, na katere ne morejo vplivati.

Strokovnjaki so si enotni, da žensk k dojenju ne bi smeli siliti, temveč bi jih morali k temu spodbujati in jih ozaveščati o prednostih hranjenja z materinim mlekom. Tovrstne iniciative bi se morali lotiti na vseh ravneh življenja: v domačem okolju, znotraj nacionalnega zdravstvenega sistema, na delovnem mestu in v družbi nasploh. Ključnega pomena je torej ustvariti zaupanje v materino mleko in dojenje ter bodoče mamice opremiti z vsemi informacijami, ki jih pri tem potrebujejo.

Prednosti materinega mleka

Materino mleko je hrana za dojenčka, v večjih količinah začne nastajati v mlečnih žlezah porodnice od 24 do 48 ur po porodu. V primerjavi s kravjim mlekom vsebuje manj beljakovin, več ogljikovih hidratov, imunoglobuline A, encime, ki krepijo odpornost, lipaze, ki pomagajo pri prebavljanju maščob, več železa in bakra, manj fosfata in vitamina K. Za otroka je dojenje zelo pomembno, saj tako dobi vse potrebne snovi za rast in razvoj. Prednost dojenja pred hranjenjem po steklenički je za novopečene mamice tudi, da je najbolj preprost način hranjenja. Mamica ga ima vedno pri sebi, pa še prave temperature je.

Pomen dojenja v otrokovem psihofizičnem razvoju

Da je dojenje zelo pomembno za otrokov psihični in fizični razvoj, vemo že, odkar obstaja človeštvo, zadnja leta pa se to dejstvo vedno bolj tudi znanstveno potrjuje. Če gledamo čisto osnovno fiziološko, dojenje pomembno vpliva na razvoj čeljustnega loka in mišic, ki sodelujejo pri žvečenju ter sesanju. Vpliva tudi na koordinacijo oči, saj mamica med dojenjem otroka prestavlja enkrat na desno, drugič na levo stran – vse to je zelo pomembno za njegov psihični in fizični razvoj. Poleg tega so dojeni otroci običajno bolj zdravi, bolj odporni na obolenja dihal, dojenje pa jih ščiti tudi pred najpogostejšimi črevesnimi okužbami.

V zadnjem času strokovnjaki ugotavljajo, da tudi pozneje v življenju dojenje ščiti pred določenimi boleznimi – tako je npr. pri ljudeh, ki so bili kot otroci dojeni, manjša verjetnost za razvoj kardiovaskularnih obolenj.

Kako pa dojenje vpliva na mater?

Dojenje je dobrodejno tudi za mamico. Če začne takoj po porodu dojiti, se v njeno telo sprošča več oksitocina in prolaktina, kar pospešuje krčenje maternice. S tem se zmanjša verjetnost za poporodne krvavitve, pa tudi maternica se hitreje in lepše skrči. Predvsem prolaktin, ki je zelo podoben endorfinom, hormonom sreče, deluje tako, da mamico sprošča, zato je bolj umirjena in celo zaspana, kar vse olajša naporne prve dneve z dojenčkom. Pri materah, ki so dojile, je manjša verjetnost, da zbolijo za rakom na materničnem vratu ali na prsih, manjša je verjetnost za razvoj osteoporoze itn.

Prva tekočina, ki po porodu pride iz dojke, še ni čisto pravo mleko

Prva tekočina, ki v dojkah nastaja v zadnjih tednih nosečnosti in priteka v prvih dneh po porodu, je kolostrum. To je rumenkasto rjava tekočina, precej gostejša od mleka in je za dojenčka zelo pomembna – vsebuje snovi, ki pospešujejo izločanje mekonija, prvega blata, ki v dojenčkovem črevesju nastane še med nosečnostjo. Ko se mekonij hitreje izloči, se zmanjša nevarnost za pojav fiziološke zlatenice pri novorojenčku. O kolostrumu govorimo tudi kot o prvem cepljenju – to je prvi paket imunske zaščite, ki ga dojenček dobi od mame. Z njim dobi tudi protitelesa za vse bolezni, ki jih je mama prebolela, zato je za dojenčka res pomemben.

Materino mleko je nenadomestljivo

Strokovnjaki poudarjajo, da je materino mleko preprosto nenadomestljivo. Zaradi hranilnih in zaščitnih snovi, ki jih vsebuje, je idealna hrana za dojenčka, prilagojena delovanju njegovih prebavil. Poleg tega samo dojenje tudi dobro vpliva na dojenčka, ga pomirja in vzpostavlja posebno čustveno vez med mamico in otrokom.

Dojenje ni tako preprosto, kot si marsikdo predstavlja

Porodnice se po navadi dobro zavedajo pozitivnih vidikov dojenja in se zato tudi odločijo za dojenje. Vendar kljub temu marsikatera mamica opazi, da stvar le ni tako preprosta, kot se utegne zdeti na prvi pogled. Čeprav dojilja otročička preprosto prime in podoji, je dojenje lahko tudi boleče, in na to bolečino se je treba privaditi.

Boli ali ne boli?

Nepravilno pristavljen otrok ne dobi dovolj mleka, zato 'žveči bradavico' in jo poškoduje. Boleče in poškodovane bradavice lahko vodijo do zastojne dojke ali celo mastitisa. Izjemno pomembno je torej, da je otrok pri vsakem podoju pravilno postavljen. A čeprav po tej teoriji dojenje ne bi smelo boleti, če je otrok pravilno pristavljen, je za nekatere mamice bolečina celo tako huda, da se zaradi nje dojenju tudi odrečejo, čeprav so ustrezno poučene o tem, kako tehnično pravilno podojiti otroka.

Slovenija v samem vrhu

Pobuda za Novorojenčkom prijazne porodnišnice se je v Sloveniji začela udejanjati pred nekaj več kot desetimi leti, danes pa imamo kar 85 odstotkov novorojenčkom prijaznih porodnišnic, kjer porodnice po navadi dobijo tehnično pomoč in psihološko podporo. Obe vrsti pomoči sta izjemno pomembni, saj ženske nimamo prirojene spretnosti dojenja, poleg tega pa zna biti dojenje tudi boleče in neprijetno, če se ga porodnica ne loti na pravilen način.