Kako lahko nosečnica prispeva k temu, da bo otrok manj dovzeten za alergije? V času nosečnosti priporočamo, da mati uživa zdravo varovalno prehrano brez barvil in konzervansov in brez oreščkov – predvsem brez arašidov, ki so najbolj alergogena živila.

Se priporoča izogibanje tudi kakšnim drugim živilom? Izkazalo se je, da izključitvene diete v času nosečnosti niso ugodne in ne zmanjšajo verjetnosti, da bi se kasneje pri otroku razvila alergijska bolezen. Poleg tega se lahko hitro zgodi, da je mati, ki je na izključitveni dieti, slabše prehranjena, kar pa je v času nosečnosti lahko zelo slabo za plod.

Kdaj so prehranske alergije najbolj pogoste? Večina prehranskih alergij se razvije v prvem letu življenja in nekje do tretjega, četrtega leta starosti večina prehranskih alergij pri otrocih izzveni. Samo na določene alergene, kakor na primer na oreščke, lahko te alergije vztrajajo tudi celo življenje.

Je v času dojenja otrok varen pred alergijami? Izkazalo se je, da otroci, ki so polno dojeni prvih 6 mesecev, pridejo v stik z manj alergogenimi živili in imajo manj možnosti za razvoj alergijskih bolezni. Zato priporočamo, da mati otroka doji prvih šest mesecev in da v tem času uživa zdravo, varovalno prehrano – brez barvil in konzervansov ter brez arašidov in drugih oreščkov.

Kako pa lahko starši zaščitijo otroka po šestih mesecih dojenja, ko otrok potrebuje tudi druga živila? Pri otrocih, ki so družinsko obremenjeni za alergije, priporočamo postopno uvajanje hranil. To pomeni, da najprej uvajamo živila, ki so manj alergogena – riževe kašice, koruzni zdrob, zelenjavne kašice iz bučk, krompirja, korenja, cvetače, kolerabe ... Najbolje je, da starši uvajajo po eno novo hranilo na teden. Starši bodo spremembe pri otrocih najbolje opazili, če bodo količino postopoma povečevali.

V tem obdobju svetujemo tudi uvajanje sadnih sokov in kašic. Med prvimi sadeži priporočamo jabolka in hruške.

Kdaj pa pride na vrsto meso? Uvajanje mesa v otrokovo prehrano svetujemo po dopolnjenem osmem mesecu starosti. Predvsem priporočamo meso mladih živali. Najmanj alergijskih reakcij pa vidimo po zajčjem mesu, puranu in ovčetini.

Po dvanajstem mesecu starosti lahko starši malčku dajo jesti tudi izdelke iz neprilagojenega kravjega mleka in izdelke iz žitaric, ki vsebujejo gluten: pšenično moko, ječmen, rž. Tudi rib in morskih sadežev ne priporočamo pred dvanajstim mesecem.

Takrat lahko otrok začne uživati tudi manjše količine jajčnega rumenjaka. Jajčni beljak, ki je izrazito alergogeno živilo, pa otrokom, ki so nagnjeni h alergijam, priporočamo šele po dopolnjenem drugem letu starosti.

Arašide, kot najbolj alergogeno živilo, priporočamo šele po tretjem letu starosti.

NASLEDNJIČ: Alergije naj zdravijo alergologi