Zakon o nalezljivih boleznih (člen) veleva, da je cepljenje nujno proti davici, tetanusu, hemofilisu influence b, oslovskemu kašlju, ošpicam, mumpsu, otroški paralizi, rdečkam in hepatitisu b. Cepiva se sicer delijo na živa in mrtva. Mrtva vsebujejo mrtve povzročitelje bolezni oziroma njihove delce ali celo izločke, živa pa oslabljene povzročitelje bolezni, zaradi česar so bolj učinkovita. Prav to je tudi razlog, da pri nekaterih za večletno imunsko stanje zadošča že en sam odmerek. Ne glede na to, kakšne vrste cepivo je, sproži v telesu tvorbo protiteles, ki v kombinaciji s povzročiteljem deluje proti bolezni. Ker pa je treba koncentracijo protiteles ohranjati, zahtevajo nekatera cepljenja več ponovitev.

ZAKONSKO PREDPISANA CEPLJENJA

Cepljenje proti davici, oslovskemu kašlju, tetanusu, otroški paralizi in okužbi s hemofilusom

Proti omenjenim boleznim poteka cepljenje v treh odmerkih z vsaj enomesečnim presledkom. Prvo cepljenje se izvede po dopolnjenih treh mesecih starosti, končano pa mora biti do dopolnjenih dvanajstih mesecev. Revakcinacija oziroma ponovno cepljenje se mora izvesti vsaj šest mesecev po končanem popolnem cepljenju, za davico in tetanus pa v 3. razredu OŠ.

Cepljenje proti ošpicam, rdečkam in mumpsu

Cepljenje mora biti izvedeno v starosti od 12.–18. meseca, ponovitev pa pri sistematskem pregledu pred vstopom v osnovno šolo (redkokdaj v 1. razredu). Cepljenje v več primerih poteka sočasno s cepljenjem proti hepatitisu B.

Celjenje proti hepatitisu B

Cepljenje proti hepatitisu B poteka ob sistematskem pregledu pred vstopom v osnovno šolo ali v 1. razredu osnovne šole, potrebni pa so trije odmerki. Kot že omenjeno, se lahko izvede v kombinaciji s cepljenjem proti davici, davici, oslovskemu kašlju, tetanusu, otroški paralizi in okužbi s hemofilusom, in sicer od tretjega meseca dalje. Tudi v tem primeru so potrebni trije odmerki, ki se jih daje v razmaku od enega do treh mesecev, cepljenje pa je treba obnoviti po preteku enega leta od osnovnega (bazičnega) cepljenja.

NEOBVEZNA CEPLJENJA

Med neobvezna cepljenja, za katera se boste starši prostovoljno odločili in za to odšteli ustrezen znesek, sodijo cepljenje proti klopnemu meningitisu, noricam, gripi, rotavirusom, meningokoknim in pnevmokokim okužbam.

ZAKAJ CEPITI OTROKA?

O tem, ali je cepljenje zdravo in zakaj nekateri starši še vedno nočejo cepiti svojih otrok, smo se pogovarjali z dr. med. Ondino Jordan Markočič, specialistko epidemiologije in predstojnico oddelka za epidemiologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana.

Nekateri starši nočejo cepiti svojih otrok. Kaj to pomeni za cepljene otroke? Kako komentirate njihovo odločitev?

Cepljenje zaščiti tiste otroke, ki so cepljeni, tiste, ki niso, pa seveda ne. Starši, ki se izogibajo cepljenju svojih otrok, običajno zagovarjajo naravno prebolevanje otroških bolezni, proti katerim otroke lahko uspešno zaščitimo s cepljenjem, ki teče že več kot 40 let. Večina cepljenj je v današnjem času opravljenih z mrtvim cepivi, prečiščenimi, z zelo malo in običajno zelo blagimi reakcijami po cepljenju, nalezljive bolezni, kot so davica, oslovski kašelj, otroška paraliza, ošpice, mumps, rdečke, bakterijska hemofilusna pljučnica, pa se ravno zaradi precepljenosti večine populacije otrok ne pojavljajo več in smo nanje pozabili, sploh pa smo pozabili, da prebolevanje teh bolezni lahko vodi v hude zaplete in lahko pušča hude začasne in tudi trajne posledice. Treba je pogledati podatke obolenj in posledic obolenj pri otrocih v nerazvitih državah, kjer nimajo možnosti zaščite s cepljenjem, ker sploh ni na voljo ali je zaradi cene nedosegljivo.
Treba je poudariti, da je prvi cilj pri cepljenju zaščita otroka pred temi boleznimi. V kolikor ni cepljen, je seveda ob stiku z boleznijo dovzeten in zboli. Danes nismo več varni pred npr. ošpicami že v ožjem evropskem prostoru. Če necepljen otrok ali mlajši odrasel, ki v življenju ni bil cepljen, zaradi prepričanja staršev potuje v področje, kjer je bolezen razširjena, je velika verjetnost, da se bo okužil in zbolel in še dalje prenesel bolezen na vse svoje za bolezen dovzetne kontakte v času kužnosti. Tako se je zgodilo letos v primeru ošpic.

Cepljenje otrok je v naši državi obvezno in brezplačno. V kolikor obstajajo zdravstveni razlogi za opustitev cepljenja, presoja o tem Komisija za cepljenja pri Ministrstvu za zdravje. Zdravnik cepitelj pripravi predlog za presojo skupaj z vso zdravstveno dokumentacijo in ga pošlje omenjeni komisiji. Če zdravstvenih razlogov za opustitev cepljenja po mnenju zdravnika cepitelja ni in se starši/skrbniki s tem ne strinjajo, imajo starši/skrbniki, ki oporekajo cepljenju, možnost, da sami pošljejo vlogo z vso zdravstveno dokumentacijo za opustitev cepljenja omenjeni komisiji. Odločitev komisije je zadnja in jo morajo upoštevati, v kolikor starši/skrbniki otroka vseeno ne pripeljejo na cepljenje, jih mora zdravnik cepitelj prijaviti zdravstvenemu inšpektoratu. Inšpektorat določi globo. Odločitev staršev, da otrok kljub obveznosti ne dajo cepiti, je seveda popolnoma njihova, vendar se morajo zavedati, da to sproži prej omenjene postopke. Po drugi strani pa s tako odločitvijo nosijo vso odgovornost za morebitne komplikacije ali posledice prebolevanja otroške bolezni, proti kateri se otroka zaščiti s cepljenjem.
 
Ali drži, da lahko dojenčke zaradi še nerazvitega živčevja in nerazvitega imunskega sistema s cepljenjem ogrozimo?

V raziskovalnih študijah preverjanja cepiv ter spremljanja cepljenja tega niso dokazali. Ob postavljenem vprašanju se moramo vprašati tudi, koliko pa ogrozimo dojenčka, ki ima še nerazvit imunski sistem in nerazvito živčevje, ko se okuži z živim povzročiteljem bolezni (npr. ošpice, rdečke, mumps, oslovski kašelj, otroška paraliza), ki ima visoko viruleco – moč za razmnoževanje in širjenje v organizmu in povzročanje škode organizmu. Pred zaščito s cepljenjem se vedno tehta po eni strani možni redki stranski učinek po cepljenju in po drugi strani teža bolezni, proti kateri cepimo, ter morebitni zaplet ali trajna posledica prebolele bolezni.

Ali so možne alergijske reakcije na cepiva?

Kot je možna alergična reakcija na vsako zdravilo, ki ga zboleli prvič v življenju dobi, je možna tudi alergična reakcija po cepljenju. Verjetnost je manjša kot 1 na 100.000 cepljenih. Vsaka taka huda alergična reakcija po prvem cepljenju je kontraindikacija za nadaljevanje cepljenja.

Starši večkrat ne vedo, kako oskrbeti mesto vboda, če pride do reakcije. Kaj jim svetujete?

Lokalna reakcija na mestu vboda je rdečina, oteklina, bolečina. Hladen obkladek ali rahla masaža omenjenega mesta z ledom omili bolečino, oteklino in rdečino.

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na