Pari, ki izgubljajo bitko z zanositvijo po naravni poti, se pogosto, ko se nimajo več kam obrniti, odločijo za umetno oploditev. In prav ta naj bi bila največji razlog za povišanje števila rojstev trojčkov, četverčkov in celo peterčkov. Vendar pa se več otrok hkrati rojeva tudi parom, ki nimajo težav z zanositvijo, včasih celo večkrat zapored.

Pri umetni oploditvi ženski že zaradi večjih možnosti vstavijo več zarodkov, saj ni nujno, da vsi preživijo. Včasih preživi eden, velikokrat dva, v nekaterih primerih pa preživijo tudi trije ali štirje. Najbolj redki so peterčki. Ko ženska pod srcem nosi več kot dva otroka, je nosečnost lahko dokaj tvegana in otroci se nemalokrat rodijo prezgodaj. Zahvaljujoč vse boljši usposobljenosti medicinskega osebja ter razvoju znanosti in tehnologije pa jih preživi vse več.

Enkrat že, a dvakrat?

17-letna Argentinka Pamela Villarruel je v treh letih na svet spravila sedem otrok. Prvič je pri 15 letih rodila sina, njegov oče pa je pobegnil. Nato so leto pozneje na svet prijokale trojčice. Njihov oče je sicer nekaj časa ostal ob njej, a ga je Pamelina mati nagnala, ker je bil nasilen. Po prvem rojstvu trojčic je vlada hitro rastoči družinici podarila nekaj zemlje in jim zgradila hišo. Letos pa je najstnica rodila že tretjič, na začudenje vseh zopet trojčice. Vseh sedem otrok je bilo spočetih po naravni poti, vsi so se rodili prezgodaj kot nedonošenčki, a važno je, da so preživeli.

Tudi Američana Victoria in Tim Lasita sta bila že ponosna starša trojčkov, ko sta si zaželela še enega otroka. »Verjetno bi morala biti bolj natančna in si zaželeti še enega otroka, ne še enkrat zanositi,« se je pošalila 39-letna mamica, ki je lani s carskim rezom na svet spravila že druge trojčke. Prvič sta na svet prijokali dve deklici in deček, lani pa še trije dečki. Obakrat pa je bila za vse kriva mati narava in ne kakšno čudežno zdravilo za spočetje trojčkov.

Naravno do enojajčnih trojčkov

Enojajčni trojčki se rodijo le v enem od 200 milijonov takih rojstev. Letos so se enojajčni trojčki rodili najprej v Kanadi in nato še v ZDA. Kanadčana Thea in Phil Willson bosta rojstvo svojih trojčic Daniele, Alexis in Gemme lahko praznovala le na vsaka štiri leta, saj so se rodile 29. februarja. Thea se rada pošali, da sta si vedno želela imeti več kot enega otroka, dobila pa sta kar vse naenkrat. Zakonca Willson pri spočetju svojih dojenčic nista potrebovala pomoči.

Pred kratkim pa so se enojajčni trojčki rodili tudi v New Yorku. Njihova starša Kerry in Desmond Lyons jih včasih še zamenjujeta, kar pa ni prav nič čudno, saj so si nadvse podobni. Lyonsova imata še dva otroka, stara štiri in dve leti, vsi pa so bili spočeti naravno. Nedonošene trojčke sta ponosna starša poimenovala Kevin, Declan in Cormac.

Dvakrat dvojčka

Karen Wesolowski in Martha Padgett sta rodili na isti dan le nekaj ur narazen. Martha in Karen sta že dolgo par in obe sta si želeli imeti otroke. Da bi si povečali možnosti, so obe oplodili s po dvema zarodkoma. Vse zarodke so v laboratoriju 'vzgojili' iz Marthinih jajčec in sperme darovalca. Ko sta izvedeli, da sta obe noseči, sta bili presrečni, nato pa so se jima rodili biološki četverčki, le donosila je vsaka svoja dvojčka. Četverčke – dvojčke sta poimenovali Sophia, Alex, Andrew in Sienna, imajo pa tudi starejšo sestrico.

Christi MacKinnon so pri umetni oploditvi vstavili štiri zarodke. Januarja letos so nato na svet prijokali četverčki, ki so prava redkost – rodila je namreč enojajčni dvojčici in enojajčna dvojčka. Po prezgodnjem carskem rezu so morali četverčki nekaj časa preživeti v inkubatorju, nato pa je njihov oče Joseph marca sporočil, da so vsi zdravi.

Enojajčne četverčice in večjajčni četverčki

Lani avgusta je 35-letna Kanadčanka Karen Jepp rodila enojajčne četverčice, kar naj bi se pripetilo le v enem od 13 milijonov rojstev. Autumn, Brooke, Calissa in Dahlia so na svet prijokale s carskim rezom približno dva meseca prezgodaj, a so takoj samostojno zadihale. Karen in J. P. Jepp že imata sina Simona, četverčice pa sta spočela po naravni poti.

Štiri dečke pa je letos poleti istočasno rodila ženska v severnem Tadžikistanu. Za 24-letnico je bil to prvi porod in naj bi tekel gladko, dečki pa so ob rojstvu tehtali od 1,2 do 1,7 kilograma. Večini četverčkov se zelo mudi iz varnega materinega zavetja, zato na svet pokukajo prezgodaj. Verjetno je to eden od vzrokov, da ne preživijo vedno vsi in da naj bi jih bilo na svetu le okoli 50.

V Phoenixu se rojevajo peterčki

Iz Phoenixa prihajata kar dve zgodbi o istočasnem rojstvu petih otrok. Aprila 2005 so se tam nadomestni materi prvič rodili peterčki. 25-letna Teresa Anderson je sprva želela z nosečnostjo nekaj zaslužiti, ko pa je izvedela, da za biološko mater Luiso Gonzales in njenega moža Enriqueja Morena pod srcem nosi kar pet otrok, si je glede denarja premislila, saj ga bosta biološka starša veliko bolj potrebovala. Pet dečkov je sicer na svet prijokalo prezgodaj, a so bili ob rojstvu vsi zdravi.

Drugič pa so se maja letos v Phoenixu rodili peterčki Kathy in Ronu Blattu. V porodniški sobi je ponosna starša spremljala njuna prva hči Emily, ki je tako dobila štiri mlajše sestrice in enega bratca. Peterčki so v mamini maternici 'zdržali' 31 tednov in pet dni.

Preslišali opozorila zdravnikov

Podobni zgodbi o peterčkih prihajata iz Rusije in ZDA, kjer so zdravniki dvema paroma priporočili, naj se odločita, katere zarodke bosta obdržala. 29-letna Rusinja ni mogla zanositi brez jemanja hormonskih zdravil. Ko je izvedela, da pod srcem nosi pet otrok, so ji zdravniki svetovali, naj ne donosi vseh. Ker tega ni želela, se je z možem odpravila v Veliko Britanijo, kjer je lani novembra rodila pet zdravih deklic.

Tudi Američana Rachelle in Jaysona Wilkinsona so zdravniki postavili pred odločitev, kateri zarodek obdržati in katerega splaviti. Tudi Rachelle je morala jemati zdravila za neplodnost, da je sploh lahko zanosila. „Kako bi lahko izbirala? Komu bi lahko želela smrt? Tega ne bi mogla narediti,“ pravi o svoji odločitvi. Ko so na svet prijokali njeni peterčki, so postavili tudi svojevrsten rekord – bili so najtežji novorojenčki v Ameriki.