Junija 2007 se je v mestu Meerut blizu New Delhija rodil Karan Singh. Deček je na svet prijokal s carskim rezom. Ob rojstvu je tehtal neverjetnih pet kilogramov in pol in meril v dolžino kar 66 centimetrov. Ljudem, ki ne vedo, kako visoka sta njegova starša, se to najverjetneje zdi nenavadno, če ne celo nemogoče. Vendar jabolko ne pade daleč od drevesa.

Na moža gleda zviška

Karanova mati, ki ji je bilo ob sinovem rojstvu 19 let, je visoka 2,18 metra in je po podatkih knjige rekordov Limca najvišja ženska v Aziji. Na svojega moža Sanyaja dobesedno gleda zviška, čeprav tudi on ni ravno majhen – v višino meri 1,98 metra. Singhova sta se spoznala na univerzi in takoj vedela, da bi bila dober par, že zaradi svoje višine. Sanyaj je pred tem verjel, da nikoli ne bo spoznal ženske, ki bi ga hotela za moža. Svetlana ga je privlačila od trenutka, ko sta se spoznala.

Zanju rojstvo tako velikega sina ni bilo veliko presenečenje, saj, kot pravita sama, oba izhajata iz družin, kjer so vsi zelo visoki. „Moj oče je visok 1,95 metra, Svetlanin dva metra,“ je povedal Sanyaj. „Najin otrok se sploh ne bi mogel roditi drugačen.“ Zdravniško osebje v bolnišnici v Meerutu je po dečkovem rojstvu povedalo, da je porod potekal povsem običajno in da sta se mama in novorojenček počutila dobro. Celotno zdravniško osebje pa je bilo kljub mamini višini kar malo presenečeno, ko je na svet prijokal mali velikan.

20 obrokov na dan

Pri desetih mesecih starosti je veliki dojenček v višino meril že 96 centimetrov in tehtal 22,23 kilograma. Niti takoj po rojstvu mu niso bila prav oblačila za dojenčke. Pri desetih mesecih je že nosil oblačila, narejena za petletne malčke. Njegova mama je takrat povedala, da njen mali velikan jé kar dvajsetkrat dnevno.

Karan je moral imeti dvajset obrokov na dan, ker je potreboval toliko več energije. Pri desetih mesecih je bil že zelo močan in je naredil prve korake. Njegova starša pravita, da ima njun prvorojenec zelo veselo naravo in se ves čas hihita ali smeje. „Ljudje, ki nas ne poznajo, običajno le strmijo v nas. Vse dokler se Karan ne nasmehne. Njegov nasmeh je zelo prepričljiv,“ je povedala Svetlana.

Višina je lahko tudi ovira

Svetlana in Sanyaj sta na svojo morda najvišjo družino na svetu zelo ponosna. Obenem priznata, da jim njihova višina lahko povzroči tudi kakšno težavo. Z možem se tako težko vozita v avtobusu ali osebnem avtomobilu, saj se morata precej skloniti, da se vanj sploh lahko usedeta. Tudi nakupi mladi družinici predstavljajo težko preizkušnjo. Ker so tako visoki, se včasih okoli njih nabere skupina radovednežev, ki kar ne morejo nehati strmeti v zanimiv par in njunega velikanskega dojenčka.

Oba upata, da bo višina njunemu sinu v življenju prišla prej prav, kot mu povzročala težave. Ker sta oba zdravnika naturopatije (naravno zdravljenje), si želita, da bi tudi njun sin šel po tej poti. Upata, da mu bo njegova višina pri tem pomagala. Zelo si želita, da bi mu to odprlo vrata na katerega od ameriških kolidžev, kjer bi se lahko ob študiju ukvarjal še s košarko ali kakšnim drugim športom. „Zelo si želiva, da bi Karan nekega dne študiral v ZDA. Potiho seveda tudi upava, da bo naravno nadarjen za košarko. Ali pač za kakšen drug šport, ki si ga bo sam izbral,“ sta za konec še povedala ponosna starša indijskega dojenčka velikana.