Gibanje ne prispeva le k razvoju motorike, temveč tudi k čustvenemu razvoju otroka.
Danes se vse več staršev odloča, da svoje dojenčke in malčke vključi v programe "plavanja". Ti programi so posebno primerni za starše, ki so na porodniškem dopustu in ki si želijo kvalitetno preživeti čas z otrokom, saj je druženje v bazenu koristno tako za ene kot za druge.

Dojenčki ne znajo plavati

Morda bo koga k odločitvi za vadbo v vodi, spodbudil mit, da novorojenčki znajo plavati. Kljub temu, da dojenčki imajo pod vodo refleks zadrževanja diha, pa ne moremo reči, da dojenčki znajo plavati. Kot poudarja dr. Dorica Šajber s katedre za plavanje na Fakulteti za šport, je plavalec šele tisti, ki lahko samostojno preplava 50 m in naredi vaje varnosti. Dojenčki pa tega ne zmorejo in v vodi nujno potrebujejo pomoč, da ne utonejo.

Kljub temu pa ni zanemarljivo, opozarja Šajberjeva, da dojenčka, ko ga položimo v prsni položaj, odriva sonožno. To gibanje je zelo podobno prsnemu udarcu pri plavanju (žabico). Dojenčki nagonsko obvladajo nekaj, kar že malčki pozabijo: sonožni odriv. In čeprav to še ni plavanje, ker dojenček pri tem ne aktivira rok in ker se ne more samostojno obdržati na vodi, pa je prav zaradi sonožnega odriva zgodnja vadba v vodi posebno primerna. Z njegovim ponavljanjem bo dojenček gibanje osvojil in ga ne bo pozabil, ko se bo kasneje začel učiti plavati.

Zabavna vadba v vodi

Vadba v vodi ni tečaj plavanja. A čeprav se dojenček ne bo naučil plavati, so učinki te vadbe večstranski. Najprej je treba povedati, da je to zabava. Tako za dojenčke in malčke, kakor za starše. Preko petja, čofotanja in igre z različnimi pripomočki in igračami, se otroci družijo s sovrstniki in njihovimi starši, ter se tako privajajo na vodo in razvijajo svoje gibalne spretnosti. To potrjuje tudi Jerneja Žagar, mamica treh otrok, ki je z vsemi tremi redno hodila na bazen: "Moja hči se je izredno veselila trenutka ko smo se pred začetkom vadbe postavili v krog in zapeli pesmico. Sicer pa so zabavne tudi druge igrice. Ena med njimi je 'raste rožica', ko otroci prenašajo igrače iz enega obroča v drugega, ali pa 'vlečnica', ko otroci drsijo po gladini vode. Potem so tu vaje z rokami, ko otroci delajo žabico in tekmovanje, ko se že zavestno odrivajo z nogami in tekmujejo kdo se bo lepše oziroma bolj pravilno odrinil." V vsem tem uživajo otroci in seveda njihovi starši, ki tako spoznavajo reakcije svojih otrok in opazujejo njihov psihični in fizični razvoj.

Fredova metoda

V Sloveniji se dojenčki in malčki učijo spretnosti v vodi pretežno s pomočjo Fredovih obročev. To so posebni obroči, ki so odprti v zadnjem delu, v notranjosti obroča pa je trebušni del, na katerem otrok leži. Zaradi večje varnosti je otrok pripet z varnostnim pasom.

Vadba je razdeljena na tri stopnje, pri katerih se uporabljajo različni obroči, ki se med seboj ločijo po barvi in prilagojenosti za določeno starost oziroma stopnjo. Poznamo rdeči, oranžni in rumeni Fredov plavalni obroč. Dojenčkom je namenjen rdeči obroč, ki ima največji vzgon in največjo stabilnost. Ko se z njegovo pomočjo dojenček nauči prsnega udarca, drsenja in ravnotežja, preidemo na drugo stopnjo, na oranžni obroč, ki omogoča več prostora za gibanje rok in nog in je nekoliko manj stabilen. Zadnja stopnja vadbe z obroči je vadba z rumenim obročem, ki omogoča učenje koordinacije samega gibanja rok in nog. Ko otrok to obvlada, začnemo iz prekatov postopoma izpuščati zrak, tako da na koncu otrok samostojno plava.

NASLEDNJIČ: Lahko bazen dojenčkom škodi?