Študija 120 otrok, starih od pet mesecev do dveh let, je pokazala, da se dojenčki ob glasbi in ritmičnem udarjanju spontano začnejo gibati. Znanstveniki so ugotovili, da bolj “pravilno“ kot otroci sledijo ritmu, bolj nasmejani so. Raziskovalci so povedali, da še ni znano, zakaj do tega pride.

Naravni izbor?

Med poizkusi so dojenčki poslušali vrsto zvokov, od klasične glasbe do ritmičnega udarjanja in govora. Njihov ples so posneli s 3D kamero, ki zazna gibanje, poklicni baletniki pa so analizirali, kako dobro so dojenčki z gibanjem sledili glasbi.

Ugotovili so, da se dojenčki veliko več premikajo, ko slišijo glasbo, kot ko slišijo govor. Hitrost njihovega premikanja pa je povezana s tempom glasbe. Vodilni raziskovalec na univerzi York Marcel Zentner je povedal: “Naša študija kaže, da pri dojenčkih sproži odziv prav ritem in ne druge lastnosti glasbe, kot je melodija.“

“Ugotoviti moramo še, zakaj se ljudje sploh tako odzovemo. Ena možnost je, da je bil to naravni izbor, povezan z glasbo, ali da se je ta predispozicija razvila za nekaj drugega, pomembnega za dojemanje glasbe.“