Michaela Fox, pisateljica, ki danes živi v San Diegu, deli svoje osebne vpoglede o vzgoji hčerk in svoje izkušnje z alkoholizmom, ki so jo nazadnje pripeljale do odločilne spremembe življenjskega sloga. V svoji zgodbi opisuje, kako je alkohol v preteklosti veljal za nekaj, kar je obljubljalo zabavo in povezanost, vendar je kmalu začel prinašati obžalovanje.

Michaela je odraščala v Avstraliji, kjer je pitje alkohola globoko zakoreninjeno v kulturi. "Pitje je postalo nekaj naravnega, del vsakodnevnega življenja," pravi. Že od mladih nog je opazovala, kako je alkohol postal del njenega vsakdana – od piknikov, rojstnih dni in petkovih večerov do dolgih vikendov, kjer je bil vedno prisoten. "Pitje ni bilo zgolj običaj, ampak je bilo spodbujano kot način povezovanja, ki je pogosto deloval kot izgovor za pravo zabavo."

Začela je piti že v mladosti – redno pri 15 letih. "Alkohol je bil moj reden spremljevalec skozi pozna najstniška in ko sem bila v 20. letih. Spominjam se večerov, ko so starši po nekaj kozarcih vina postali bolj zabavni in sproščeni. Pitje alkohola je bilo preprosto del vsakdanjega življenja." A sčasoma se je začelo kazati, da alkohol ni bil zgolj popestritev, ampak tudi zaplet, ki je vplival na njeno notranje počutje in čustva.

Pitje je bilo del službe, del družabnih srečanj. Njeno delo v korporativnem okolju je vključevalo potovanja in udeležbo na velikih dogodkih, kjer pitje alkohola ni bilo le sprejemljivo, ampak pogosto spodbujano. "Nikoli nisem videla zavrnitve pijače kot možnost," priznava Michaela. Alkohol je bil preprosto prisoten na vsakem dogodku in včasih se je zdel kot edina pot do sprejetja in povezovanja z drugimi.

Vendar pa je z materinstvom prišla krajša prekinitev tega življenjskega sloga. Štiri nosečnosti in leta dojenja so ji omogočili, da je alkohol za nekaj časa potisnila v ozadje. A kljub temu, da so ji otroci nudili odmik od preteklih navad, se je po času spet vrnila k alkoholu. "Alkohol je imel svojo gravitacijo, ki me je vedno znova potegnila vase. Uporabljala sem ga kot nagrado, kot rešitev in kot oporo v trenutkih veselja in žalosti. Dvignil mi je razpoloženje, pomiril mojo anksioznost in zapolnil praznino, vendar je v ozadju vedno obstajala neka škodljiva dinamika."

Kljub temu, da je alkohol prinašal začasno olajšanje, pa je sčasoma prinesel tudi globoko nezadovoljstvo. Kot vsaka nezdrava 'zveza', je imel tudi alkohol svoje skrite strani. A najpomembnejša sprememba je prišla, ko so ji oči njenih hčerk odprle novo perspektivo. "Ni bilo tako, da bi želela biti slaba mama. Ampak takrat sem se začela zavedati, da bi bilo otrokom bolje, če me nikoli več ne bi videli pijano," priznava Michaela. 

"Šele nekega večera po dolgem kosilu s prijatelji sem končno videla alkohol, kakršen je. Na koncu sem na pomoč poklicala moža, a mu nisem mogla povedati, kje sem. Najine štiri hčerke je pustil doma, da bi me prišel iskat. Naslednje jutro me je moja najstarejša hčerka pogledala s strahom v očeh. Lahko rečem, da je vedela, da nekaj ni v redu. Zadelo me je kot val. Nisem mogla več zanikati, kaj mi je alkohol ves čas kazal. Kar bi bila pri mojih dvajsetih smešna zgodba, se je spremenilo v nekaj povsem drugega. Namesto smeha sem začutila globoko sramoto, ki je bila boleča bolj kot moja glava." To je bil trenutek, ki je odprl vrata za globoko refleksijo.

Ko so se preselili v ZDA, je Michaela začela opažati, kako drugačno je lahko druženje brez alkohola. "To me je spodbudilo, da sem začela resno razmišljati o svoji preteklosti s pitjem. Glas, ki me je tiho opozarjal že leta, je postal vedno glasnejši. Ali imam jaz res nadzor nad alkoholom ali pa on nad mano?"

Potrebovala je nekaj, kar bi prekinilo ta začarani krog, zato se je zavezala, da ne bo pila en mesec: "To sem že počela, a tokrat nisem meseca zaključila z praznovanjem s steklenico šampanjca. Namesto tega sem si postavila nov izziv: tri mesece, potem šest, potem leto."

Michaela je sedaj že 13 mesecev brez alkohola: "Morala sem pokazati hčerkam, da obstaja tudi druga pot. Nisem želela, da bi podedovale zapleten odnos, ki sem ga imela jaz. Brez alkohola je življenje postalo jasnejše. Našla sem povezave na načine, ki niso temeljili na kozarcu vina ali piva." 

Svojo zgodbo je delila z upanjem, da bo pomagala tudi drugim: "Alkohol mi je pokazal, kdo je, in po treh desetletjih sem končno verjela. Zdaj sem živi dokaz, da obstaja boljši način za povezovanje, praznovanje in prisotnost – brez alkohola." 

Vir: mamamia