Zjutraj sem spet globoko dihala. Matic je šel znova lulat na stranišče. Ni dvignil pokrova in je kar precej zgrešil. Kot ponavadi. In kot ponavadi je "spregledal" mokre kapljice na straniščni deski. "Spregledal" je tudi pisoar ob straniščni školjki. Znova in kot ponavadi je "pozabil". "Pozabil" je nekaj, kar vsakodnevno prosim (no, v resnici naveličano ponavljam), naj lula v pisoar in ne stranišče. Znova in kot ponavadi.

Po petih globokih vdihih in izdihih sem ga poklicala v kopalnico in ga, s kolikor sem le zmogla umirjenim glasom, vprašala, kaj je po njegovem mnenju narobe. Z zmedenim pogledom se je razgledal po prostoru in odgovoril: "Ne vem. Nič?" No, sledila je lekcija, kako sem ga že večkrat, v bistvu parkrat dnevno, prosila, naj uporablja pisoar in naj pobriše za seboj, če "pozabi". In zatem je moral pobrisati za seboj in seveda sem nato za njim dobro pobrisala še jaz. Kot običajno in znova.

Naporno. Vpliv koronačasa, ko smo vsi več ali manj doma, se pozna tudi pri (ne)urejenosti našega stanovanja. Opažam, da ni nikoli popolnoma pospravljeno in da je večina dneva razmetano. Včasih se mi zdi, da kamor koli pogledam, vidim igrače, barvice, kozarce z vodo, pa tudi umazane nogavice (nikoli obe, ampak vselej ena sama in bog si ga vedi, kje se skriva zatlačena druga) in še bi lahko naštevala. Stvari po vsem stanovanju povsod drugod, samo tam ne, kjer bi morale biti. 

Res. Ko so hodili v šolo in v vrtec, smo praviloma zvečer pospravili, tako da je bilo razmeroma urejeno vsaj do našega vnovičnega prihoda domov. Nato je bilo spet ponavadi razmetano, dokler se niso vsi trije odpravili spat. Zdaj je stanovanje ves dan podnevi v razsulu in včasih je pospravljeno samo ponoči, ko naši srčki "mirno" spijo. Torej, če naredim hitro računico: pri naši hiši je vsak dan razmetano vsaj 16 ur. Ob boljših dneh. Ob dneh, ko sem "lena", je "štala" 24 ur na dan.

Vem, da ni tako samo pri nas. Zadnjič sem po dolgem času srečala sosedo, mamico dveh, in z varnostne razdalje mi je potožila, da imajo hišo kot v razsulu, da je zelo razmetano, da izjemno težko naredi vse sama:  kuha, pospravlja, šola na daljavo in še dela na domu. Kako zlahka sem se poistovetila z njo! Čeprav pri nas jaz nisem za vse sama, pri nas delamo vsi. Očka, otroci in jaz. Tudi jaz sem morala delati v otroštvu. Naredila sem vse, kar so mi naročili starši, in najbolj čisto smo imeli, ko sem nagajala. Takrat je namreč mama vedno ocenila, da mi je dolgčas, da mi gredo posledično po glavi neumnosti in da bom že prišla k pameti, če me bo primerno zaposlila. Kot ponavadi je imela prav in posledice njenega razmišljanja so bile hitro vidne.

Tudi zato pri naši hiši tudi otroci opravljajo gospodinjska opravila. Stalna opravila, ki jih naredijo po potrebi, so: zložijo posodo v in iz pomivalnega stroja, zjutraj pospravijo postelje, pripravijo in pospravijo jedilno mizo, odnesejo smeti in biološke odpadke v kompostnik pred hišo, zložijo oblačila v predalniku in seveda - pobrišejo straniščno školjko in okoli nje. Za "večja" opravila imamo razpredelnico. V ponedeljek je na vrsti brisanje prahu, v torek sesanje, v sredo brisanje po tleh, v četrtek čiščenje kopalnice in v petek pospravljanje otroške sobe. V soboto in nedeljo so načeloma prosti gospodinjskih opravil, kakšno opravilo vmes pa "pade" tudi zaradi neprimernega obnašanja.

Največkrat mora kazensko naknadno in zunaj razporeda "garati" Matic. Tako pač je in upam, da bo z leti drugače. Naš srednji je tudi najbolj trdoglav kar se tiče opravljanja gospodinjskih opravil. Najbolj pogosto se upira, najboljši je v izogibanju in izjemno dobro zna razporediti težje delo med Matevža in Mijo, da se lahko sam loti lažjega. Pri pospravljanju kopalnice se bo recimo zavzel za čiščenje ogledala, ker mu je enostavno in zabavno, medtem ko se bo stežka in z glasnim jamranjem lotil čiščenja umivalnikov, stranišča in pisoarja ali brisanja kopalniških ploščic.

In zelo, zelo ga skrbi, da bi moral kdaj narediti kakšno opravilo več o Matevža ali Mije. Zadnjič me je med sesanjem recimo spraševal, kaj je naredila Mija in kaj Matevž. Na moj odgovor, da je Mija pospravila iz pomivalnega stroja in da je Matevž odnesel smeti in biološke odpadke, je odgovoril: "Ampak, to je "easy breezy". Sesanje, sesanje ... To je pa napor!" In moj odgovor: "Ja, res prav imaš. Sama to še predobro vem!" Tako in pika. Hočem, da bo se tudi on zaveda, da se stanovanje ne počisti samo in da je treba delati, da živimo v kolikor toliko lepem okolju.

Aja, pa super je športna vzgoja na daljavo. Matevž je imel danes pri športu nalogo petkrat zavrteti "kolo sreče" in trikrat je "zadel" gospodinjsko opravilo. Oh, to bo pospravljeno pri naši hiši!