Prejšnji teden sem vsak dan sedela ali ležala na ležalniku na plaži in med branjem knjige opazovala najmlajšo Mijo, kako se igra s kamenčki, sestavlja peščene gradove in v pesku išče njej izjemno ljube školjke.

Punci sva se čisto sami odpravili na počitnice. Uživali sva v še vedno toplem morju, ki je imelo dovolj stopinj za najbolj pogumne plavalce (kar medve itak sva). Ne samo, da sva se kopali, celo šnorkljali sva in pod morsko gladino opazovali ribice vseh barv in oblik. Ob mraku sva jih s pomola lovili z živo rumeno mrežo, vselej neuspešno, a zato vsakič znova nič manj zagnano.

Zadovoljni sva preživljali vse sončne dni na plaži. Pojedli sva preveč sladoleda, si privoščili pijačo s polnim kozarcem leda, se smejali, krohotali. Zjutraj sva se odpravili na izlet, ona s kolesom in rdečo čelado na glavi, jaz z od Matica izposojenim skirojem. Zvečer, ko je nekaj minut prej kot poleti padla tema, sva na kavču v apartmaju odigrali nešteto iger "človek ne jezi se". Med metanjem kocke in premikanjem figuric se je Mija večkrat ujezila in jaz sem zaradi ljubega miru seveda raje popustila.

Fantje so bili doma, hodili so v šolo in v službo. In ... tudi oni so se imeli luštno. Z očkom sva ugotavljala, kako zanimiva je popolnoma drugačna dinamika, ko je Mija samo z mano in ko sta fanta ločena od naju. Skorajda se nista sporekla – Matevž se ni odzival na izzivanja in Matic je sčasoma odnehal. Mijo je sicer občasno zagrabila trma, kar sva sproti reševali, kregati pa se ni imela s kom.

Zabavno je bilo, ko se je Mija šalila, da zeloooo pogreša očija, Matevža in Matica pa čisto, čisto malo. "Pikico, mini, mini pikico," je razglabljala. Smešno je bilo, ker je Matic trdil, da mu jaz sicer manjkam, Mije pa sploh ne pogreša. A vendar je za zaprtimi vrati otroške sobe istočasno na skrivaj cel zvezek popisal z napisi Mija, Mija, Mija in včasih narisal tudi kakšen rožnat srček. Ob vnovičnem snidenju smo se vsi skupaj večkrat od srca nasmejali na njun račun. 

Še pred nedavnim sem bila prepričana, da bomo na počitnice vedno, vedno šli skupaj in da sicer raje sploh ne bomo odšli. Da ne bi bil kdo od otrok užaljen in da se ne bi počutil zapostavljenega. A sčasoma in ob treh otrocih sem začela drugače razmišljati. Mija je še v vrtcu, medtem ko sta fanta kot šolarja odvisna od termina počitnic. Z Mijo si lahko še zadnje leto pred tudi njenim vstopom v šolo privoščiva nekaj dni samo zase. In sami sva se imeli zelo lepo.

Trudim se tudi doma. Vsaj nekajkrat tedensko si skušam vzeti čas za druženje ena na ena. Največkrat greva z Matevžem, Maticem ali Mijo na sprehod, da imava res mir, ali pa se zapreva v sobo, se igrava, bereva knjigo. Kar koli pač takrat želi. Včasih sem samo z enim zgolj nekaj minut, drugič mi uspe do pol ure. Normalno pride teden, ko me "povozi čas" in ko mi žal ne uspe.

Vse bom skušala nadoknaditi. Morda kdaj čez vikend odpotujem tudi samo z enim fantom. Namreč, neprecenljivi so trenutki, ko smo vsi skupaj, a tudi, ko sem sama samo z enim otrokom. Šele tedaj marsikaj izvem, zaupa se mi, se sproščeno pogovarja, mi razkrije ideje, želje, cilje. Spoznavam ga, vzpostavljam pristni odnos in sem vesela priložnosti medsebojnega preživljanja res kakovostnega časa.

Ker ... s tremi otroki žal naenkrat ne gre. Dostikrat mi imajo naenkrat preveč za povedati, govorijo en čez drugega, pogovoriti se uspemo samo o najnujnejšem. Ko sva sama, pa si oba res lahko vzameva čas. On predvsem za govorjenje, jaz posledično bolj za poslušanje.

Vse moje najljubše imam neskončno rada. Čeprav morda ob vsakodnevni rutini prevečkrat pozabim, se po kratki ločitvi znova zavedam, kako zelo, zelo, zelo. Močno hrepenim po njih in hvaležna sem, da jih lahko objemam, poljubljam, vonjam, slišim bitje njihovih src.

Z Mijo bova zagotovo ponovili dekliške počitnice. Kmalu. Zdaj, ko še lahko. Prihodnje leto bo namreč tudi ona prvič sedla v šolske klopi in tudi ona se bo morala prilagajati šolskemu koledarju in počitnicam. Verjetno bomo zato takrat vedno šli na potovanja in pustolovščine vselej vsi skupaj in bo tako še nekaj let.

Vsaj dokler ne bodo odrasli in bova zatem potovala samo še dva.