Mame smo v negi svojih najljubših lahko prav zabavne. Morda se niti ne zavedamo, koliko hecnih in za zunanje neizkušene opazovalce mogoče tudi sramotnih stvari počnemo v prizadevanjih, da bi karseda najbolje poskrbele za blagor naših otrok.

Začne se že v porodnišnici. Zaradi (blazno) bolečih popadkov in truda, da bi porod minil s čim manj pretresov, pozabimo na sram, vse zadržke in na trenutke tudi na kulturno obnašanje (jaz vem, da sem izgovorila marsikaj, tudi kakšno sočno kletvico). Tedaj nam po glavi roji le eno: da bi bilo z novorojenčkom vse v redu (in da bi čim prej prišel ven).

Nadaljuje se z dojenjem, ko boleče in razbolele bradavice mažemo z vsem mogočim (tudi z lastnim mlekom), ko jih skrivoma v objemu doma sušimo na zraku, ko stokamo, javkamo in tudi potočimo solzico ali dve (medtem se seveda dete nič ne zaveda, temveč samo mirno sesa in uživa). Čiščenje in nego šivov na presredku raje ne bi podrobno opisovala, kajti ocenjujem, da je še veliko drugih veliko bolj prezrtih tabu tem.

Precej nepovedanega in zamolčanega je denimo glede raznoraznih izločkov, ki jih prestrezamo mamice. Meni se je recimo previjanje pleničk vedno zdelo kot odpiranje jajčka presenečenja. Nikoli namreč ne moreš biti vnaprej pripravljen na vsebino in v bistvu niti nočeš vedeti, kaj lahko pričakuješ (saj je morda v nasprotnem primeru sploh ne bi hotel zamenjati).

Vseeno priznam, da sem bila vedno vesela in ponosna, ko je bil bil v plenički kakec (in vselej sem pozorno preverila njegovo teksturo). Vmes sta me fanta včasih polulala, pri čemer sta s sokoljo natančnostjo ciljala proti obrazu. Pri Miji na srečo ni bilo tovrstnih težav ... No, čeprav je včasih tudi ona osvobojena pleničke brezskrbno lulala po previjalni blazini, medtem ko sem jaz brezglavo (in dostikrat neuspešno) lovila izmuzljivo tekočino, da ne bi curljala in kapljala naokoli.

Neštetokrat sem v javnosti vonjala ritke, da bi se prepričala, ali je plenička morda pokakana. Včasih samo po vonju sodeč nisem bila sigurna, zato sem zadevo preučila še s pogledom in pleničko privzdignila s strani (in včasih je vmes tudi kaj pricurljalo ven). Tudi med odvajanjem od plenic sem bila večkrat polulana in pokakana, tla sem brisala, čistila in razkuževala večkrat dnevno, pralni stroj je bil stalno v pogonu. Mazala sem vnete ritke in druge izpuščaje ter po obvestilih iz vrtca o pojavu podančič v oddelku skrbno opazovala blato, če slučajno v njem kaj gomazi.

Nisem štela, kolikokrat sem bila tudi pobruhana. Kar precejkrat seveda po podiranju kupčkov, ko sem na ramo pozabila položiti tetra pleničko, nato tudi pozneje, ko so bili otroci že večji in ko so jih mučile raznorazne trebušne viroze ali slabosti. Nekajkrat sem v navalu lovila bruhanje v dlani, ko se je znova zgodilo na postelji, ko nisem imela pripravljene posode in ko enostavno na voljo ni bilo več opranih čistih rjuh.

Poleg nanizanih izločkov ne smem pozabiti omeniti sline, ki so jo vsi trije kot dojenčki izločali na tone in tone, in seveda zelenih lučk iz malih prehlajenih noskov. Smrklje sem načeloma brisala z robčkom, a včasih tudi z dlanjo ali notranjo stranjo rokavov, ko res ni bilo drugega pri roki. Skratka, če povzamem: ko so bili (naj)mlajši, nisem od doma skorajda nikoli odšla nepobruhana, neposlinjena ali morda kje tudi malo pokakana ali polulana.

Danes je situacija malenkost drugačna. Do nekje tretjega leta starosti sem vse pohvalila za podiranje kupčka, medtem ko sem starejše opominjala, da ni kulturno rigati. Še pred nedavnim sem se navdušeno smejala z Mijo, ko je spuščala prdce, zdaj jo opominjam, da se v javnosti po bontonu ne spodobi glasno (niti tiho) spuščati vetrove. Istočasno fanta navajam na čistočo in higieno, vendar kljub nenehnim opozorilom v šolski torbi od časa do časa odkrijem teden dni razmazano staro banano (čeprav sem jim vsak dan večkrat zabičala, naj pregledajo nahrbtnik).

Da, mame počnemo marsikaj, kar se lahko zdi čudno, sramotno in tudi gnusno komu brez otrok (ali pa je na opisano z leti popolnoma pozabil). Ampak meni je vse naravno in normalno. Naj omenim še, da nikoli več ne grem od doma brez robčkov, tako vlažnih kot suhih (razen če jih pač pozabim).