Zdi se mi absurdno, na kakšen način je bila izjava podana. Tudi če o tej tematiki poskušam razmišljati z vseh mogočih zornih kotov, mi nikakor ne gre v račun, da je to izjava vodje izobraževalne ustanove, povrh vsega še ženske, in to leta 2022. 

Ker je bila tematika že mnogokrat obdelana na raznih družbenih omrežjih, se bom prav gotovo nanašala na marsikatero že izrečeno stvar. Pa vendar. Sama imam precej strogo mnenje, ko pride do primernosti obleke za določeno situacijo. Kot vemo, na poroki ne oblečemo belega, v verskih ustanovah nimamo razgaljenih ramen, na poslovnem sestanku nimamo preglobokega dekolteja. Prav tako se strinjam, da bi morala biti tudi šola mesto, kjer se otroci naučijo določenega kodeksa oblačenja, ki jim bo še kako prišel prav tudi v prihodnosti. 

Obleka je naš stik z družbo. Z obleko sporočamo marsikaj in prav najstništvo je tisti čas, ko se otroci utapljajo v hormonih, ko iščejo svoje mesto pod soncem in svoj način izražanja. In strinjam se, da jim moramo omogočiti to tudi izraziti. Ampak že v primarni družini bi jih morali naučiti, da za to obstaja kraj in čas. Tako v šoli kot kasneje na poslovnem sestanku si moramo prizadevati, da ni obleka tista, ki govori. Da govorimo mi, da slišijo nas in našo vsebino. 

Sama sem velik podpornik ideje o šolskih uniformah. Pa ne zato, ker bi želela uniformirati in sistematizirati naše mladostnike, ampak zato, ker bi s tem zmanjšali razlike, neenakosti in vpliv obleke na subjektivno percepcijo posameznika. Na žalost smo vsi ljudje, in kolikor znam sama gledati prek obleke, vem, da sosedova Micka ne zna.

Drugič. Glede na vse ure biologije razumem tudi ta del. Razumem moško nemoč, ko pride do golote in podobnega. Pa vendar se vseeno sprašujem, kdo bo določil, koga kaj vznemirja. Lahko bi vam prilepila fotografijo dekleta, ki ne kaže enega kvadratnega centimetra gole kože od vratu navzgor, pa je vseeno zelo seksapilna. Kdo bo torej določil, kaj je primerno in vznemirjujoče? Kako dolgo je lahko krilo? Do kolen? Do gležnjev? Kako široka naramnica? 1 cm, 2 cm? Delo staršev je tudi, da vzgajajo fante, ki se kljub svoji fizični pomanjkljivosti v najstniških letih obvladajo do te mere, da jih ne vrže vsaka naramnica iz tira. Sicer pa, kdo pravi, da deklet ne vržejo iz tira fantje v trenutno zelo popularnih hlačah, ki so tako oprijete, da praktično razgalijo celotno fiziologijo. 

Tretjič. Če omenjamo kot največji problem fantov hormone in fizične potrebe, pa se obrnimo še na dekleta. Slednja imajo v času najstništva najhujše psihološke boje. Njihovo telo se spreminja, morajo se ga naučiti sprejemati in se imeti rade. Kaj jim sporočamo s tem, ko jim govorimo, da so moteče? Oziroma, da ima njihovo telo tolikšno moč, da lahko vpliva na moške do te mere? Saj veste, kaj dobimo – dekleta s prehranjevalnimi motnjami in dekleta, ki verjamejo, da lahko uspejo zgolj zaradi svojega telesa in podobnih reči.

Če zaključim tole misel. Vzgajajmo dekleta, ki vedo, da so več od svojega telesa, in fante, zaradi katerih bo to res držalo.