Na slovenskem spletnem forumu je uporabnica delila boleče spomine na besede, ki jih je večkrat izrekla njena mama. Te besede jo spremljajo še zdaj, poleg tega pa so imele velik vpliv na njeno življenje. Zapisala je, da je bil to "nenehno ponavljajoč se stavek 'Kaj pa bodo drugi rekli'. Hvala, pokojna mama, uničila si me dosmrtno. Enako tudi sicer še živemu očetu. Res hvala za to grdo šentflorjansko frazo, zaradi katere se že 52 let na smrt sekiram, kaj si o meni misli okolica, sosedje, šefi, sodelavci, mimoidoči ..."

Na forumu so se oglasili tudi drugi, ki so delili podobne boleče izkušnje iz otroštva, ki še vedno vplivajo na njih: "Najslabša stvar, ki jo starši lahko naredijo svojemu otroku, je to, da mu ne privzgojijo samozavesti, da bi svobodno živel in doživel svoje življenje. Nažalost je večina staršev takšnih in sram jih je lahko."

Medtem ko je neka druga uporabnica foruma dejala, da jo je najbolj prizadelo to, da se oče z njo ni pogovarjal. "Meni oče ni nič rekel, pa me to boli. Vsak dan sem ga gledala, pa se nikoli ni zares z mano pogovarjal – tujec. Tako da tudi, če nič ne reče, če ni povezanosti, boli oziroma zdaj ne boli več, samo nisva v nobenem odnosu, torej je tujec, ki je slučajno v sorodu z mano – nimam očeta."

Neka druga uporabnica foruma je tudi zapisala, katere materine besede so jo prizadele: "Glej tisto, kako je pridna. Zakaj nisi bolj kot ona? Jaz sem v tvojih letih že ... Boš že videla. Nehvaležna si."

"To smo bili deležni skorajda vsi v tej naši državici. Že našim staršem privzgojena miselnost – tako narediš človeka ponižnega. Pa Cankarja obvezno brat – katastrofa od literature, samo jokanje in samoobtoževanje ... bljak. Tudi sama sem rabila dosti let, da sem šla čez te besede. In mi nekako uspeva, ljudi, ki jih ne prenašam, ne spustim v svoje življenje," je zapisala neka sogovornica, ki je bila prav tako deležna besed 'kaj pa bodo drugi rekli'.

Tudi neizkazovanje ljubezni prinaša dolgotrajne posledice: "Vsak nosi nek svoj mlinski kamen za vratom, ki mu je naložen od staršev. Danes marsikdo ne razume več vloge starša kot nekoga, ki postavlja meje in okvirje. Moja mama naju je z bratom konstantno spominjala, da nisva dovolj dobra, sama pa ni dosegla ničesar bistvenega. Ljubezni se ni izkazovalo. Sigurno te to zaznamuje."